Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Sladkorni bolniki na pohodu

 

Modra barva je opozarjala na svetovni dan sladkorne bolezni -  poskrbimo za prihodnost, prepoznajmo sladkorno bolezen pravočasno!

Diabetiki GRPodobno kot že vrsto let so člani Društva diabetikov Gornja Radgona, kjer je združenih blizu 150 sladkornih bolnikov in njihovih družinskih članov iz občin Gornja Radgona, Apače, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, tudi ob letošnjem svetovnem dnevu sladkorne bolezni (14.11.) pripravili posebne aktivnosti. V bližini svojih prostorov, v Mladinskem centru Gornja Radgona, kjer je Barbara Kralj, med. teh., merila sladkor v krvi, so se pogovarjali o svojih težavah in novostih na področju zdravljenja, te še vedno neozdravljive bolezni.

Vse skupaj pa je pozdravila nova predsednica društva Marta Wolf, ki nam je povedala, da to ni edina aktivnost društva, temveč se te (izleti, druženja, predavanja in druge vrste izobraževanj...) vrstijo skozi celo leto. Mag. Lea Kuzmič pa je na posebnem predavanju, spregovorila o aktualnih zadevah povezanih z njihovo hudo boleznijo. Potem se je kakšnih 50 članic in članov društva odpravilo na krajši potep – pohod po Gornji Radgoni, saj je znano da prav telesna aktivnost najbolj lajša omenjeno bolezen. Poleg po samem mestu so se udeleženci srečanja odpravili tudi do Doma starejših občanov ter mestnega parka, potem pa ob Muri nazaj do prostorov društva, kjer se je v lepem in sončnem jesenskem dnevu končalo lepo in prijetno druženje.
Žal pa jim to ne more polepšati dneva ob dejstvu, da bolehajo za hudo boleznijo, ki iz dneva v dan napada več ljudi. V Sloveniji je namreč po ocenah nad 140.000 bolnikov s sladkorno boleznijo, na svetu pa je 366 milijonov sladkornih bolnikov, v državah EU jih je približno 40 milijonov. Kot pravijo na Inštitutu za varovanje zdravja (NIJZ) RS, je lansko leto zdravila zaradi znižanega sladkorja v krvi prejemalo skoraj 106.000 ljudi. To število se povečuje za okoli 4000 oseb, oz. okoli tri odstotke, letno. Zaradi strmega naraščanja te bolezni, v teh dneh se vrstijo dogodki in aktivnosti, ki ozaveščajo o pasteh sladkorne bolezni, za katero Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da naj bi bila do leta 2030 sedmi glavni vzrok smrti na svetu. Glede na analize je opazen trend naraščanja sladkorne bolezni pri moških, med osebami, ki opravljajo lažja fizična in sedeča dela, ter med drugim tudi pri delavskem delu mestnega prebivalstva. V Sloveniji še posebej zadnjih 15 letih izrazito narašča pogostost sladkorne bolezni tipa ena pri otrocih in mladostnikih. Največji porast je opaziti v starostni skupini od nič do pet let. Zakaj je temu tako vzroki niso znani, saj je sladkorna bolezen tipa ena avtoimunska bolezen.
Še posebej narašča število prebivalcev s sladkorno boleznijo tipa 2, kar je večinoma povezano s staranjem prebivalstva in neugodnimi spremembami v življenjskem slogu, so navedli na NIJZ. Na razsežnosti sladkorne bolezni bo tudi letos opozarjalo več dogodkov in aktivnosti, v središču pozornosti pa bodo oči. Letos je namreč poudarek na preventivnih aktivnostih za preprečevanje diabetične retinopatije, ki je eden od možnih zapletov sladkorne bolezni in lahko vodi v slepoto.
Kot so opozorili na NIJZ, je sladkorna bolezen v razvitem svetu poleg slepote vodilni vzrok tudi za odpoved delovanja ledvic, amputacije spodnjih okončin ter bolezni srca in ožilja. Ob letošnjem svetovnem dnevu sladkorne bolezni so na pobudo Zveze društev diabetikov Slovenije, ki sicer pripravlja tudi več drugih aktivnosti, določene objekte obarvali modro. Moder krog je namreč znak podpore ljudem s sladkorno boleznijo. „Na ta vizualni simbolni način želimo najširšo javnost spomniti na svetovni dan diabetesa in na simpatični način spomniti vse nas, da je sladkorna bolezen žal ena najhujših kroničnih bolezni," je dejal podpredsednik zveze društev diabetikov Marjan Šiftar.
Osrednji dogodek ob svetovnem dnevu je bila prireditev v Domžalah, s katero so v Zvezi društev diabetikov Slovenije obeležili tudi svojo 60-letnico delovanja. Častno pokroviteljstvo nad dogodkom je prevzel predsednik republike Borut Pahor. Na njej so slovesno obeležili tudi začetek projekta laičnih svetovalcev, ki je zaživel konec oktobra ter je bil v zadnjih letih ena izmed prioritet dela diabetologov in drugih strokovnjakov v okviru Nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni v obdobju 2010-2020. Svetovni dan so obeležili tudi v državnem zboru. S projektom Misli na srce Društva študentov medicine Slovenije je potekalo tradicionalno informativno merjenje krvnega sladkorja, ob tem pa bodo poslanci in zaposleni v DZ ter predstavniki vlade lahko opravili tudi meritve holesterola, pritiska in saturacije krvi s kisikom ter preventivni EKG. Dan, ko praznujemo svetovni dan sladkorne bolezni, je sicer rojstni dan kanadskega znanstvenika Fredericka Bantinga, ki je skupaj z asistentom Charlesom Bestom v laboratoriju izoliral beljakovino, kasneje poimenovano inzulin. Za ta dosežek je leta 1923 prejel Nobelovo nagrado za medicino.
Svetovni dan diabetikov sta sicer določila mednarodna zveza za sladkorno bolezen IDF in svetovna zdravstvena organizacija WHO. Žal pa marsikje na svetu še vedno niso dostopna zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni, zato nas ta dan spomni na epidemijo tretjega tisočletja, ki se nezadržno širi, bolezen, ki postaja eden najhujših zdravstvenih problemov našega časa, saj letno zahteva življenja kar 4 milijone ljudi. Leta 2006 je po podatkih mednarodne zveze za diabetes bilo obolelih 246 milijonov zemljanov, danes že okoli 400 milijonov. V Sloveniji je obolelih za sladkorno boleznijo okoli 140 tisoč. Zato IDF stalno opozarja na pomembnost preventive, zgodnjega odkrivanja in izobraževanja o sladkorni bolezni. Zveza društev diabetikov Slovenije in posebej še lokalna društva, kot je naše izvajajo številne aktivnosti, ki podpirajo prizadevanja in priporočila mednarodne zveze. Opozarjajo na pomembnost zdravega načina življenja med člani kot ostali družbi, saj so dejavniki tveganja za nastanek sladkorne bolezni in nekaterih drugih kroničnih obolenj zelo podobni kot je: Nezdravo prehranjevanje, premalo gibanja, stres, kajenje in čezmerno uživanje alkohola. Zdrav način življenja kot enega ključnih preventivnih ukrepov lahko nastanek sladkorne bolezni tipa 2 odloži ali celo prepreči. Strokovnjaki ugotavljajo, da 30 minut aktivne telesne vadbe na dan lahko za 40 % zmanjša tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2. Zdrava prehrana se začne z zajtrkom.

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Sladkorni bolniki na pohodu