„Čolnikov" klopotec straši in odganja ptiče!

Klopotec BenediktPodobno kot povsod po Slovenskih Goricah, Prlekiji in Halozah, so tudi benediški vinogradniki začeli s prireditvijo, ki bo poslej potekala tradicionalno vsako leto. Gre za postavljanje klopotca kot znaka ohranjanja kulturne dediščine, letos pa je postavitev klopotca nekoliko hitrejša, saj grozdje hitro dozoreva in potrebno je čim prej strašiti in odganjati ptiče. Letos ga je Turistično vinogradniško društvo Benedikt, postavilo prvič in sicer nad novim platojem ob svojih brajdah in kleti, ter tik ob Čolnikov domačiji, kjer bo klopotec poslej stal vsako leto. Na veselem dogodku, kjer ni manjkalo niti kulinaričnih in tekočih dobrot, se je zbralo kar nekaj članic in članov društva, ter tudi drugih vinogradnikov in vinogradnic, večino dela na „štangi" pa sta opravila aktualni predsednik, Marjan Farasin, in častni predsednik ter vinski vitez Zlatko Borak.

Postavljanje klopotca, kar so prvič uprizorili tudi benediški vinogradniki, je pravi praznik

Devetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe, kjer je nastopilo rekordnih 19 ekip

Bujta repaV okviru 23. Pomurskega poletnega festivala (PPF), ko se v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 9. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine.

Vinogradniki pred upokojenkami in gostinci

Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Sladkorni bolniki na pohodu

 

Modra barva je opozarjala na svetovni dan sladkorne bolezni -  poskrbimo za prihodnost, prepoznajmo sladkorno bolezen pravočasno!

Diabetiki GRPodobno kot že vrsto let so člani Društva diabetikov Gornja Radgona, kjer je združenih blizu 150 sladkornih bolnikov in njihovih družinskih članov iz občin Gornja Radgona, Apače, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, tudi ob letošnjem svetovnem dnevu sladkorne bolezni (14.11.) pripravili posebne aktivnosti. V bližini svojih prostorov, v Mladinskem centru Gornja Radgona, kjer je Barbara Kralj, med. teh., merila sladkor v krvi, so se pogovarjali o svojih težavah in novostih na področju zdravljenja, te še vedno neozdravljive bolezni.

Vse skupaj pa je pozdravila nova predsednica društva Marta Wolf, ki nam je povedala, da to ni edina aktivnost društva, temveč se te (izleti, druženja, predavanja in druge vrste izobraževanj...) vrstijo skozi celo leto. Mag. Lea Kuzmič pa je na posebnem predavanju, spregovorila o aktualnih zadevah povezanih z njihovo hudo boleznijo. Potem se je kakšnih 50 članic in članov društva odpravilo na krajši potep – pohod po Gornji Radgoni, saj je znano da prav telesna aktivnost najbolj lajša omenjeno bolezen. Poleg po samem mestu so se udeleženci srečanja odpravili tudi do Doma starejših občanov ter mestnega parka, potem pa ob Muri nazaj do prostorov društva, kjer se je v lepem in sončnem jesenskem dnevu končalo lepo in prijetno druženje.
Žal pa jim to ne more polepšati dneva ob dejstvu, da bolehajo za hudo boleznijo, ki iz dneva v dan napada več ljudi. V Sloveniji je namreč po ocenah nad 140.000 bolnikov s sladkorno boleznijo, na svetu pa je 366 milijonov sladkornih bolnikov, v državah EU jih je približno 40 milijonov. Kot pravijo na Inštitutu za varovanje zdravja (NIJZ) RS, je lansko leto zdravila zaradi znižanega sladkorja v krvi prejemalo skoraj 106.000 ljudi. To število se povečuje za okoli 4000 oseb, oz. okoli tri odstotke, letno. Zaradi strmega naraščanja te bolezni, v teh dneh se vrstijo dogodki in aktivnosti, ki ozaveščajo o pasteh sladkorne bolezni, za katero Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da naj bi bila do leta 2030 sedmi glavni vzrok smrti na svetu. Glede na analize je opazen trend naraščanja sladkorne bolezni pri moških, med osebami, ki opravljajo lažja fizična in sedeča dela, ter med drugim tudi pri delavskem delu mestnega prebivalstva. V Sloveniji še posebej zadnjih 15 letih izrazito narašča pogostost sladkorne bolezni tipa ena pri otrocih in mladostnikih. Največji porast je opaziti v starostni skupini od nič do pet let. Zakaj je temu tako vzroki niso znani, saj je sladkorna bolezen tipa ena avtoimunska bolezen.
Še posebej narašča število prebivalcev s sladkorno boleznijo tipa 2, kar je večinoma povezano s staranjem prebivalstva in neugodnimi spremembami v življenjskem slogu, so navedli na NIJZ. Na razsežnosti sladkorne bolezni bo tudi letos opozarjalo več dogodkov in aktivnosti, v središču pozornosti pa bodo oči. Letos je namreč poudarek na preventivnih aktivnostih za preprečevanje diabetične retinopatije, ki je eden od možnih zapletov sladkorne bolezni in lahko vodi v slepoto.
Kot so opozorili na NIJZ, je sladkorna bolezen v razvitem svetu poleg slepote vodilni vzrok tudi za odpoved delovanja ledvic, amputacije spodnjih okončin ter bolezni srca in ožilja. Ob letošnjem svetovnem dnevu sladkorne bolezni so na pobudo Zveze društev diabetikov Slovenije, ki sicer pripravlja tudi več drugih aktivnosti, določene objekte obarvali modro. Moder krog je namreč znak podpore ljudem s sladkorno boleznijo. „Na ta vizualni simbolni način želimo najširšo javnost spomniti na svetovni dan diabetesa in na simpatični način spomniti vse nas, da je sladkorna bolezen žal ena najhujših kroničnih bolezni," je dejal podpredsednik zveze društev diabetikov Marjan Šiftar.
Osrednji dogodek ob svetovnem dnevu je bila prireditev v Domžalah, s katero so v Zvezi društev diabetikov Slovenije obeležili tudi svojo 60-letnico delovanja. Častno pokroviteljstvo nad dogodkom je prevzel predsednik republike Borut Pahor. Na njej so slovesno obeležili tudi začetek projekta laičnih svetovalcev, ki je zaživel konec oktobra ter je bil v zadnjih letih ena izmed prioritet dela diabetologov in drugih strokovnjakov v okviru Nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni v obdobju 2010-2020. Svetovni dan so obeležili tudi v državnem zboru. S projektom Misli na srce Društva študentov medicine Slovenije je potekalo tradicionalno informativno merjenje krvnega sladkorja, ob tem pa bodo poslanci in zaposleni v DZ ter predstavniki vlade lahko opravili tudi meritve holesterola, pritiska in saturacije krvi s kisikom ter preventivni EKG. Dan, ko praznujemo svetovni dan sladkorne bolezni, je sicer rojstni dan kanadskega znanstvenika Fredericka Bantinga, ki je skupaj z asistentom Charlesom Bestom v laboratoriju izoliral beljakovino, kasneje poimenovano inzulin. Za ta dosežek je leta 1923 prejel Nobelovo nagrado za medicino.
Svetovni dan diabetikov sta sicer določila mednarodna zveza za sladkorno bolezen IDF in svetovna zdravstvena organizacija WHO. Žal pa marsikje na svetu še vedno niso dostopna zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni, zato nas ta dan spomni na epidemijo tretjega tisočletja, ki se nezadržno širi, bolezen, ki postaja eden najhujših zdravstvenih problemov našega časa, saj letno zahteva življenja kar 4 milijone ljudi. Leta 2006 je po podatkih mednarodne zveze za diabetes bilo obolelih 246 milijonov zemljanov, danes že okoli 400 milijonov. V Sloveniji je obolelih za sladkorno boleznijo okoli 140 tisoč. Zato IDF stalno opozarja na pomembnost preventive, zgodnjega odkrivanja in izobraževanja o sladkorni bolezni. Zveza društev diabetikov Slovenije in posebej še lokalna društva, kot je naše izvajajo številne aktivnosti, ki podpirajo prizadevanja in priporočila mednarodne zveze. Opozarjajo na pomembnost zdravega načina življenja med člani kot ostali družbi, saj so dejavniki tveganja za nastanek sladkorne bolezni in nekaterih drugih kroničnih obolenj zelo podobni kot je: Nezdravo prehranjevanje, premalo gibanja, stres, kajenje in čezmerno uživanje alkohola. Zdrav način življenja kot enega ključnih preventivnih ukrepov lahko nastanek sladkorne bolezni tipa 2 odloži ali celo prepreči. Strokovnjaki ugotavljajo, da 30 minut aktivne telesne vadbe na dan lahko za 40 % zmanjša tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2. Zdrava prehrana se začne z zajtrkom.

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Sladkorni bolniki na pohodu