Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Najstarejši pomurski policist je pred sedmimi desetletji prišel iz Krškega

Policisti pri ŽabkarjuKo smo zemljani v ponedeljek, 31. decembra 2018 praznovali prihod novega leta 2019, je Jože Žabkar iz Moščancev v občini Puconci, imel dvojni razlog za praznovanje. Najstarejši živeči pomurski policist je namreč prav na silvestrovo praznoval tudi visok osebni jubilej - 98. rojstni dan. Dober teden po jubileju, ko smo mu mnogi voščili in zaželeli še veliko zdravih in zadovoljnih let, so Žabkarja, na njegovem domu obiskali in mu čestitali direktor Policijske uprave Murska Sobota, Damir Ivančić, skupaj s članoma kluba policijskih upokojencev Maksa Perca, Marjanom Horvatom (predsednik) in Romanom Verganom, ki je dolga leta bil Žabkarjev sodelavec, zraven pa je bila tudi tiskovna predstavnica PU Murska Sobota, Suzana Rauš.

Jože Žabkar je obeležil 98. rojstni dan

Nad 150 pohodnikov se je štirinajstič iz Gornje Radgone odpravilo do Rodmošcev

Trstenjakov pohodV spomin na svojega velikega soseda, velikega Prleka, Slovenca, na profesorja, teologa, psihologa, akademika in častnega občana Gornje Radgone, dr. Antona Trstenjaka, človeka svetovnega slovesa, ki je vse svoje življenje posvečal človeku, iskanju poti do njega, bitju prihodnosti, sta Planinsko društvo Gornja Radgona in Turistično društvo Majolka, že štirinajstič organizirali spominski pohod do rojstne akademikove hiše. V lepem in sončnem zimskem vremenu se je nad 150 pohodnikov iz cele Slovenije, odpravilo iz Aleje velikih v Gornji Radgoni, kjer je tudi Trstenjakovo spominsko obeležje, in vse jih je pot vodila po vinorodnih hribčkih do hiše, kjer je pred 113 leti (8.1.1906), akademik Trstenjak bil rojen. Tudi tokratni pohod, dolg 15 km, posvečen 113-letnici rojstva prleškega velikana, je poleg planincev iz domače regije pritegnil tudi ljubitelje narave iz širšega območja Slovenije.

Sprehodili so se v spomin na akademika Trstenjaka

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Pričeli so raziskavo o pogostosti srčnega popuščanja v Murski Soboti: Sobota-HF

( 1 Ocena ) 

Vedno več jih umira zaradi srčno žilnih težav

Prof. dr. Mitja LainščakGlede na to, da je v Pomurju umrljivost zaradi srčno žilnih bolezni še višja kot drugod po Sloveniji, niti ne preseneča, da so v Splošni bolnišnici Murska Sobota začeli obsežne raziskave o pogostosti srčnega popuščanja, ki bo potekala v sklopu projekta Epidemiologija srčnega puščanja v Sloveniji: prevalenca, hospitalizacije in umrljivost. Sama študija, ki bo odkrivala dejansko število obolelih, je tudi zaradi čim prejšnjega zdravljenja zelo potrebna in koristna. „V raziskavo bo vključenih 2861 prebivalcev mesta Murska Sobota, ki so stari nad 55 let. Pričakujejo pa, da bi po presejalnem pregledu pri 30 odstotkih navidezno zdravih posameznih zaznali srčno popuščanje, in te bodo povabili na nadaljnje diagnostične preglede," sta med drugim obširno raziskavo, ki bo potekala v dveh sklopih predstavila nosilec projekta prof. dr. Mitja Lainščak in vodja raziskovalne dejavnosti v murskosoboški bolnišnici doc. dr. Jerneja Farkaš-Lainščak.

Za pridobitev relevantnih podatkov, pričakujejo dober odziv vseh Sobočanov, ki bodo vabila na presejalni test dobili po pošti. Dobljeni rezultati pa ne bodo prispevali le k statistiki o številu obolelih, ampak bodo prispevali tudi k vedenju, kako pristopili k tistim, ki srčno popuščanje imajo. Projekt, ki ga izvaja SB Murska Sobota, v sklopu projekta »Epidemiologija srčnega popuščanja v Sloveniji: prevalenca, hospitalizacije in umrljivost«, financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS. Namen projekta je dobiti realne podatke o epidemiološkem bremenu srčnega popuščanja v Sloveniji, kar bo omogočalo analizo stanja ter načrtovanje strokovnih ukrepov in ukrepov zdravstvene politike za obvladovanje te bolezni. Presejalni pregled v okviru raziskave sta med drugimi opravila župan Mestne občine Murska Sobota, dr. Aleksander Jevšek in direktor murskosoboške bolnišnice, Bojan Korošec. Srčno popuščanje je zdravstveno stanje s pogostimi hospitalizacijami, visoko umrljivostjo in velikimi stroški obravnave. Na splošno velja, da je pogostost srčnega popuščanja v prebivalstvu 1-2 % in da s starostjo strmo narašča. Gre za resno obolenje, kjer srce ne prečrpava dovolj krvi za potrebe telesa, kar povzroča nabiranje tekočine v pljučih in ostalih delih telesa. Če je srčno popuščanje pravočasno odkrito in ustrezno zdravljeno, imajo lahko bolniki prav tako dolgo in kakovostno življenje. Srčno popuščanje je edino stanje med srčno-žilnimi boleznimi, katerega pogostost narašča. V Evropi je več kot deset milijonov bolnikov s srčnim popuščanjem. Raziskave različnih držav so pokazale, da vsako leto na novo zboli 1 do 5
bolnikov na 1000 ljudi, skupno število vseh bolnikov s srčnim popuščanjem pa je od 3 do 20 na 1000 ljudi. Po zadnjih podatkih je v Sloveniji letno 16.000 bolnišničnih obravnav pri 8000 bolnikih; gre za najpogostejšo diagnozo na oddelkih interne medicine v slovenskih bolnišnicah pri bolnikih nad 65 let. Poleg tega ima srčno popuščanje slabo prognozo, saj je umrljivost večja kot pri najpogostejših vrstah malignih obolenj.
Projekt »Epidemiologija srčnega popuščanja v Sloveniji« je razdeljen v dva dela; v prvem bodo pridobili podatke iz nacionalne podatkovne baze o spremljanju bolnišničnih obravnav in v analizo vključili vse bolnišnične obravnave, kjer se med odpustnimi diagnozami pojavlja srčno popuščanje. V drugem delu projekta bodo v mestu Murska Sobota izvedli presečno epidemiološko raziskavo za ugotovitev pogostosti srčnega popuščanja. V raziskavo bodo povabili reprezentativen vzorec prebivalcev, starih 55 let in več. Med presejalnim pregledom jim bodo določili koncentracijo natriuretičnega peptida (NT-proBNP). Preiskovanci, kjer bo koncentracija povišana, bodo povabljeni na podroben zdravniški pregled zaradi suma na srčno popuščanje. Dokončno mnenje o diagnozi srčno popuščanje bo na osnovi izvidov vseh preiskav podal mednarodni panel vsaj treh neodvisnih strokovnjakov, ki ne bodo vključeni v obravnavo preiskovancev. Na osnovi podatkov bodo lahko opravili dodatne ekonomske analize in predlagali načrtovanje in udejanjanje ukrepov za obvladovanje srčnega popuščanja na nacionalni ravni. Z jasnimi epidemiološkimi podatki iz lastnih raziskav bi lahko dosegli premik pri vseh deležnikih (odločevalci, plačnik, izvajalci zdravstvenih storitev) in izboljšali obravnavo prebivalcev Slovenije. V mednarodnem merilu bodo rezultati omogočili oceno trenutnega stanja v tem delu Evrope in bodo lahko vplivali na oblikovanje dokumentov mednarodnega združenja Heart Failure Association v prihodnje (smernice, konsenzi in mnenja strokovnjakov).
Prof. dr. Mitja Lainščak, član Izvršilnega odbora Heart Faiure Association, koordinator Odbora za nacionalna združenja, koordinator Delovne skupine za srčno popuščanje pri Združenju kardiologov Slovenije in nosilec projekta »Epidemiologija srčnega popuščanja v Sloveniji« je ob tej priložnosti povedal: »Gre za prvo tovrstno raziskavo večjega formata v Sloveniji in v tem delu Evrope. Rezultati bodo pomembni tako za obravnavo bolnikov v Sloveniji, kot tudi za širšo mednarodno strokovno javnost. Poleg epidemioloških podatkov za Slovenijo bomo lahko preizkusili nekatera diagnostična merila za srčno popuščanje in ocenili breme sočasnih obolenj. Dodatne analize bioloških vzorcev bodo omogočile tudi oceno tveganja za zaplete in bodo morda pomagale pri izbiri ciljev za zdravljenje v prihodnosti.«
Presejalni pregled, ki pomeni le rutinski odvzem venske krvi in ne predstavlja nobenega tveganja za zdravje ali počutje preiskovanca, sta ob uradnem pričetku raziskave opravila župan Mestne občine Murska Sobota, dr. Aleksander Jevšek in direktor murskosoboške bolnišnice, Bojan Korošec. Na dogodku so bili poleg vodstva murskosoboške bolnišnice prisotni še nosilec projekta »Epidemiologija srčnega popuščanja v Sloveniji«, prof. dr. Mitja Lainščak, vodja znanstveno raziskovalne dejavnosti v murskosoboški bolnišnici, doc. dr. Jerneja Farkaš-Lainščak, koordinator izvedbe raziskave SOBOTA-HF, Daniel Omersa, vodstveno osebje in zdravniki Internega oddelka in Oddelka za laboratorijsko diagnostiko SB MS, predsednik PAZU-ja, dr. Mitja Slavinec, predstavniki območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Centra za zdravje in razvoj Murska Sobota ter druga strokovna javnost.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Pričeli so raziskavo o pogostosti srčnega popuščanja v Murski Soboti: Sobota-HF