Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Pričeli so raziskavo o pogostosti srčnega popuščanja v Murski Soboti: Sobota-HF

( 1 Ocena ) 

Vedno več jih umira zaradi srčno žilnih težav

Prof. dr. Mitja LainščakGlede na to, da je v Pomurju umrljivost zaradi srčno žilnih bolezni še višja kot drugod po Sloveniji, niti ne preseneča, da so v Splošni bolnišnici Murska Sobota začeli obsežne raziskave o pogostosti srčnega popuščanja, ki bo potekala v sklopu projekta Epidemiologija srčnega puščanja v Sloveniji: prevalenca, hospitalizacije in umrljivost. Sama študija, ki bo odkrivala dejansko število obolelih, je tudi zaradi čim prejšnjega zdravljenja zelo potrebna in koristna. „V raziskavo bo vključenih 2861 prebivalcev mesta Murska Sobota, ki so stari nad 55 let. Pričakujejo pa, da bi po presejalnem pregledu pri 30 odstotkih navidezno zdravih posameznih zaznali srčno popuščanje, in te bodo povabili na nadaljnje diagnostične preglede," sta med drugim obširno raziskavo, ki bo potekala v dveh sklopih predstavila nosilec projekta prof. dr. Mitja Lainščak in vodja raziskovalne dejavnosti v murskosoboški bolnišnici doc. dr. Jerneja Farkaš-Lainščak.

Za pridobitev relevantnih podatkov, pričakujejo dober odziv vseh Sobočanov, ki bodo vabila na presejalni test dobili po pošti. Dobljeni rezultati pa ne bodo prispevali le k statistiki o številu obolelih, ampak bodo prispevali tudi k vedenju, kako pristopili k tistim, ki srčno popuščanje imajo. Projekt, ki ga izvaja SB Murska Sobota, v sklopu projekta »Epidemiologija srčnega popuščanja v Sloveniji: prevalenca, hospitalizacije in umrljivost«, financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS. Namen projekta je dobiti realne podatke o epidemiološkem bremenu srčnega popuščanja v Sloveniji, kar bo omogočalo analizo stanja ter načrtovanje strokovnih ukrepov in ukrepov zdravstvene politike za obvladovanje te bolezni. Presejalni pregled v okviru raziskave sta med drugimi opravila župan Mestne občine Murska Sobota, dr. Aleksander Jevšek in direktor murskosoboške bolnišnice, Bojan Korošec. Srčno popuščanje je zdravstveno stanje s pogostimi hospitalizacijami, visoko umrljivostjo in velikimi stroški obravnave. Na splošno velja, da je pogostost srčnega popuščanja v prebivalstvu 1-2 % in da s starostjo strmo narašča. Gre za resno obolenje, kjer srce ne prečrpava dovolj krvi za potrebe telesa, kar povzroča nabiranje tekočine v pljučih in ostalih delih telesa. Če je srčno popuščanje pravočasno odkrito in ustrezno zdravljeno, imajo lahko bolniki prav tako dolgo in kakovostno življenje. Srčno popuščanje je edino stanje med srčno-žilnimi boleznimi, katerega pogostost narašča. V Evropi je več kot deset milijonov bolnikov s srčnim popuščanjem. Raziskave različnih držav so pokazale, da vsako leto na novo zboli 1 do 5
bolnikov na 1000 ljudi, skupno število vseh bolnikov s srčnim popuščanjem pa je od 3 do 20 na 1000 ljudi. Po zadnjih podatkih je v Sloveniji letno 16.000 bolnišničnih obravnav pri 8000 bolnikih; gre za najpogostejšo diagnozo na oddelkih interne medicine v slovenskih bolnišnicah pri bolnikih nad 65 let. Poleg tega ima srčno popuščanje slabo prognozo, saj je umrljivost večja kot pri najpogostejših vrstah malignih obolenj.
Projekt »Epidemiologija srčnega popuščanja v Sloveniji« je razdeljen v dva dela; v prvem bodo pridobili podatke iz nacionalne podatkovne baze o spremljanju bolnišničnih obravnav in v analizo vključili vse bolnišnične obravnave, kjer se med odpustnimi diagnozami pojavlja srčno popuščanje. V drugem delu projekta bodo v mestu Murska Sobota izvedli presečno epidemiološko raziskavo za ugotovitev pogostosti srčnega popuščanja. V raziskavo bodo povabili reprezentativen vzorec prebivalcev, starih 55 let in več. Med presejalnim pregledom jim bodo določili koncentracijo natriuretičnega peptida (NT-proBNP). Preiskovanci, kjer bo koncentracija povišana, bodo povabljeni na podroben zdravniški pregled zaradi suma na srčno popuščanje. Dokončno mnenje o diagnozi srčno popuščanje bo na osnovi izvidov vseh preiskav podal mednarodni panel vsaj treh neodvisnih strokovnjakov, ki ne bodo vključeni v obravnavo preiskovancev. Na osnovi podatkov bodo lahko opravili dodatne ekonomske analize in predlagali načrtovanje in udejanjanje ukrepov za obvladovanje srčnega popuščanja na nacionalni ravni. Z jasnimi epidemiološkimi podatki iz lastnih raziskav bi lahko dosegli premik pri vseh deležnikih (odločevalci, plačnik, izvajalci zdravstvenih storitev) in izboljšali obravnavo prebivalcev Slovenije. V mednarodnem merilu bodo rezultati omogočili oceno trenutnega stanja v tem delu Evrope in bodo lahko vplivali na oblikovanje dokumentov mednarodnega združenja Heart Failure Association v prihodnje (smernice, konsenzi in mnenja strokovnjakov).
Prof. dr. Mitja Lainščak, član Izvršilnega odbora Heart Faiure Association, koordinator Odbora za nacionalna združenja, koordinator Delovne skupine za srčno popuščanje pri Združenju kardiologov Slovenije in nosilec projekta »Epidemiologija srčnega popuščanja v Sloveniji« je ob tej priložnosti povedal: »Gre za prvo tovrstno raziskavo večjega formata v Sloveniji in v tem delu Evrope. Rezultati bodo pomembni tako za obravnavo bolnikov v Sloveniji, kot tudi za širšo mednarodno strokovno javnost. Poleg epidemioloških podatkov za Slovenijo bomo lahko preizkusili nekatera diagnostična merila za srčno popuščanje in ocenili breme sočasnih obolenj. Dodatne analize bioloških vzorcev bodo omogočile tudi oceno tveganja za zaplete in bodo morda pomagale pri izbiri ciljev za zdravljenje v prihodnosti.«
Presejalni pregled, ki pomeni le rutinski odvzem venske krvi in ne predstavlja nobenega tveganja za zdravje ali počutje preiskovanca, sta ob uradnem pričetku raziskave opravila župan Mestne občine Murska Sobota, dr. Aleksander Jevšek in direktor murskosoboške bolnišnice, Bojan Korošec. Na dogodku so bili poleg vodstva murskosoboške bolnišnice prisotni še nosilec projekta »Epidemiologija srčnega popuščanja v Sloveniji«, prof. dr. Mitja Lainščak, vodja znanstveno raziskovalne dejavnosti v murskosoboški bolnišnici, doc. dr. Jerneja Farkaš-Lainščak, koordinator izvedbe raziskave SOBOTA-HF, Daniel Omersa, vodstveno osebje in zdravniki Internega oddelka in Oddelka za laboratorijsko diagnostiko SB MS, predsednik PAZU-ja, dr. Mitja Slavinec, predstavniki območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Centra za zdravje in razvoj Murska Sobota ter druga strokovna javnost.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Pričeli so raziskavo o pogostosti srčnega popuščanja v Murski Soboti: Sobota-HF