„Čolnikov" klopotec straši in odganja ptiče!

Klopotec BenediktPodobno kot povsod po Slovenskih Goricah, Prlekiji in Halozah, so tudi benediški vinogradniki začeli s prireditvijo, ki bo poslej potekala tradicionalno vsako leto. Gre za postavljanje klopotca kot znaka ohranjanja kulturne dediščine, letos pa je postavitev klopotca nekoliko hitrejša, saj grozdje hitro dozoreva in potrebno je čim prej strašiti in odganjati ptiče. Letos ga je Turistično vinogradniško društvo Benedikt, postavilo prvič in sicer nad novim platojem ob svojih brajdah in kleti, ter tik ob Čolnikov domačiji, kjer bo klopotec poslej stal vsako leto. Na veselem dogodku, kjer ni manjkalo niti kulinaričnih in tekočih dobrot, se je zbralo kar nekaj članic in članov društva, ter tudi drugih vinogradnikov in vinogradnic, večino dela na „štangi" pa sta opravila aktualni predsednik, Marjan Farasin, in častni predsednik ter vinski vitez Zlatko Borak.

Postavljanje klopotca, kar so prvič uprizorili tudi benediški vinogradniki, je pravi praznik

Devetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe, kjer je nastopilo rekordnih 19 ekip

Bujta repaV okviru 23. Pomurskega poletnega festivala (PPF), ko se v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 9. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine.

Vinogradniki pred upokojenkami in gostinci

Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Hrana – pot do zdrave prihodnosti

 

Minister Židan: »Naš cilj je več kot 50% lokalne hrane v javnih zavodih!«

Zdrava prehranaV Ljubljani je potekal odmeven kulinarični dogodek z naslovom »Hrana – pot do zdrave prihodnosti«, ki se ga je udeležil tudi resorni minister, mag. Dejan Židan. Dogodek, ki sta ga v ljubljanskem Biotehniškem izobraževalnem centru KULT316, organizirala dr. Jože Podgoršek, varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano ter evropski poslanec dr. Igor Šoltes, je bil namenjen predvsem predstavitvi lokalno pridelanih in sezonsko uporabljenih surovin ter lokalno pridelane hrane kot kakovostne, varne in zdrave izbire, ki si zasluži ustrezno mesto tudi v javno-prehranskih zavodih.

Minister, mag. Dejan Židan je na dogodku uvodoma spregovoril o izzivu, ki zadeva vse nas, in med drugim dejal: »Ko razmišljamo o družinskem proračunu, pogosto ne varčujemo pri stvareh, ki niso bistvene za naše življenje, varčujemo pa pri tistem, kar najbolj vpliva na naše zdravje in zdravje naših otrok – vztrajno iščemo načine varčevanja pri hrani in načinu prehranjevanja«. Pri hrani pa je po besedah ministra postalo povsem normalno, da jo kupujemo pod proizvodnimi stroški in to je nesprejemljivo. »Če bi proizvajalca avtomobilov ali mobilnih telefonov prisilili, da bi prodajali pod proizvodno ceno, bi svojo proizvodnjo za nekaj časa ustavili; kmet pa se ne more umakniti, saj ima živino, polja, rastlinjake...« In ker imamo na drugi strani močnejšega, to je ali industrija ali trgovina, pride do t.i. zlorab, po navedbah mag. Židana kmet namreč proizvaja še naprej in je prisiljen prodajati tudi pod proizvodno ceno.
Minister je ob tem prisotne vprašal, kako vstopiti v ta tržni odnos. »Kako se šibek člen – oz. kmet lahko brani? Imamo že zakonodajo, ki zagotavlja, da kot država vstopamo v neto/neto odnos, podpisali smo nekatere dokumente, ki zagotavljajo transparentnost in poštenost v prehranski verigi, ustanovili pa smo tudi institut varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano«. Minister je nadalje izpostavil, da slovensko prehransko verigo trenutno uničuje sistem nenormalnih akcijskih cen. »Takšnega sistema nikjer v Evropi – razen v Sloveniji, ni; zato je bila Slovenija, skupaj s Slovaško in Češko, pred kratkim gostja pristojnega odbora EU parlamenta, kjer je razprava tekla o tem, da bi začeli na evropski ravni razmišljati o zakonodaji, ki bi preprečevala primere nepoštenih trgovinskih praks«. Odziv na predlog treh držav je bil po besedah ministra ugoden, glede na to, da se zakonodaja na nivoju EU lahko sprejme v roku 3-4 let, pa smo šli v Sloveniji korak dlje.
»S posebnim sklepom je bila imenovana skupina, ki bo pripravila nadgradnjo tiste slovenske zakonodaje, ki ščiti našo prehrambno verigo«. Osnutek zakonodajnega predloga naj bi bil po besedah mag. Židana pripravljen predvidoma septembra. Minister sicer podpira tudi predlog, da bi se znotraj javnih zavodov hrana lahko naročala izven sistema javnega naročanja, a imamo že sedaj v Sloveniji primere dobre prakse, ko ugotavljamo, da ni krivda samo na strani zakonodaje. »Tisti, ki se zelo osredotoča na lokalno hrano, lahko izpelje takšno javno naročilo, vendar pa trenutno v procesu naročanja v javnih zavodih manjka zavedanja o pomembnosti naročanja lokalnega«. Minister Židan je zaključil z ugotovitvijo, da je trend na tem področju v zadnjih letih seveda pozitiven, še zdaleč pa nismo na cilju. Zavedamo se tudi, da je ta tema za Slovenijo pomembna, zato bomo sledili cilju, da bo v doglednem času oskrba lokalne hrane v javnih zavodih zrasla za 10%, in morda še za dodatnih 10%, do100% pa zaradi naravnih danosti Slovenije in potrebe po raznovrstnosti prehrane, nikoli ne bomo mogli priti.
Z dogodkom so sicer organizatorji želeli pokazati, da je iz surovin in hrane, pridelane v Sloveniji, mogoče pripraviti okusne dnevne obroke, skladne s smernicami o javnem zdravju in pravili, ki veljajo pri pripravi javne prehrane. Pri tem so jim pomagali vrhunski slovenski kuharski mojstri, kot so Janez Bratovž, Matej Tomažič, Tomaž Bolka, Grega Repovž in Borut Jovan. V minulih letih je MKGP za isto mizo zbral predstavnike naročnikov in potencialnih ponudnikov hrane, kar je pripeljalo do tega, da je v javnih zavodih prisotne že 40% lokalne hrane. Naročniki pa želijo organiziranja ponudnikov/kmetov želijo več, in sicer da naj bo kmetijski prostor organiziran tako, da bo lahko zagotavljal lokalno hrano tako v – kot tudi izven sezone. Zato bo MKGP v letošnjem letu pripravil takšne javne razpise, ki bodo motivirali proizvajalce/kmete, da se združujejo in s tem zagotavljajo stalnost ponudbe.

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Hrana – pot do zdrave prihodnosti