Na območju Lenarta in sploh Slovenskih Goric, je očitno veliko uspešnih zakonov, saj nas pogosto obveščajo o praznovanju zlatih, bisernih, diamantnih in podobnih jubilejnih porok. In tako je bilo tudi v Spodnjem Porčiču, streljaj od Lenarta, kjer sta pred dnevi, srečna in zadovoljna v krogu domačih in prijateljev, zlati jubilej skupnega življenja praznovala Matilda in Konrad Rokavec. Svoje zaobljube drug drugemu, sta v krogu svojih najdražjih, svečano obnovila v cerkvi sv. Lenarta v Lenartu, kjer je civilni del obreda, ob predstavniku države – matičarju, opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, cerkvenega pa ob zahvalni maši častni naddekan in lenarški župnik Martin Bezgovšek.
V teh lepih jesenskih vikendih, ko veliko slavimo darove narave, je bilo še posebej veselo pri Gorjupovih v okolici Lenarta. Tam sta zlati jubilej skupnega življenja praznovala Marija in Marjan Gorjup iz Zgornjih Žerjavcev v Slovenskih goricah. Svoje zaobljube drug drugemu, sta v krogu svojih najdražjih, svečano obnovila v cerkvi Sv. Lenarta v Lenartu, kjer je civilni del obreda opravil župan občine Lenart mag. Janez Kramberger, cerkvenega ob zahvalni maši pa častni naddekan in župnik Martin Bezgovšek. Zlatoporočenca Marija in Marjan Gorjup, mimogrede sta oba rojena leta 1949, sta se sicer civilno poročila 21.9.1968 in en teden kasneje tudi cerkveno v cerkvi Sv. Lenarta.
Hrana – pot do zdrave prihodnosti
Minister Židan: »Naš cilj je več kot 50% lokalne hrane v javnih zavodih!«
V Ljubljani je potekal odmeven kulinarični dogodek z naslovom »Hrana – pot do zdrave prihodnosti«, ki se ga je udeležil tudi resorni minister, mag. Dejan Židan. Dogodek, ki sta ga v ljubljanskem Biotehniškem izobraževalnem centru KULT316, organizirala dr. Jože Podgoršek, varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano ter evropski poslanec dr. Igor Šoltes, je bil namenjen predvsem predstavitvi lokalno pridelanih in sezonsko uporabljenih surovin ter lokalno pridelane hrane kot kakovostne, varne in zdrave izbire, ki si zasluži ustrezno mesto tudi v javno-prehranskih zavodih.
Minister, mag. Dejan Židan je na dogodku uvodoma spregovoril o izzivu, ki zadeva vse nas, in med drugim dejal: »Ko razmišljamo o družinskem proračunu, pogosto ne varčujemo pri stvareh, ki niso bistvene za naše življenje, varčujemo pa pri tistem, kar najbolj vpliva na naše zdravje in zdravje naših otrok – vztrajno iščemo načine varčevanja pri hrani in načinu prehranjevanja«. Pri hrani pa je po besedah ministra postalo povsem normalno, da jo kupujemo pod proizvodnimi stroški in to je nesprejemljivo. »Če bi proizvajalca avtomobilov ali mobilnih telefonov prisilili, da bi prodajali pod proizvodno ceno, bi svojo proizvodnjo za nekaj časa ustavili; kmet pa se ne more umakniti, saj ima živino, polja, rastlinjake...« In ker imamo na drugi strani močnejšega, to je ali industrija ali trgovina, pride do t.i. zlorab, po navedbah mag. Židana kmet namreč proizvaja še naprej in je prisiljen prodajati tudi pod proizvodno ceno.
Minister je ob tem prisotne vprašal, kako vstopiti v ta tržni odnos. »Kako se šibek člen – oz. kmet lahko brani? Imamo že zakonodajo, ki zagotavlja, da kot država vstopamo v neto/neto odnos, podpisali smo nekatere dokumente, ki zagotavljajo transparentnost in poštenost v prehranski verigi, ustanovili pa smo tudi institut varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano«. Minister je nadalje izpostavil, da slovensko prehransko verigo trenutno uničuje sistem nenormalnih akcijskih cen. »Takšnega sistema nikjer v Evropi – razen v Sloveniji, ni; zato je bila Slovenija, skupaj s Slovaško in Češko, pred kratkim gostja pristojnega odbora EU parlamenta, kjer je razprava tekla o tem, da bi začeli na evropski ravni razmišljati o zakonodaji, ki bi preprečevala primere nepoštenih trgovinskih praks«. Odziv na predlog treh držav je bil po besedah ministra ugoden, glede na to, da se zakonodaja na nivoju EU lahko sprejme v roku 3-4 let, pa smo šli v Sloveniji korak dlje.
»S posebnim sklepom je bila imenovana skupina, ki bo pripravila nadgradnjo tiste slovenske zakonodaje, ki ščiti našo prehrambno verigo«. Osnutek zakonodajnega predloga naj bi bil po besedah mag. Židana pripravljen predvidoma septembra. Minister sicer podpira tudi predlog, da bi se znotraj javnih zavodov hrana lahko naročala izven sistema javnega naročanja, a imamo že sedaj v Sloveniji primere dobre prakse, ko ugotavljamo, da ni krivda samo na strani zakonodaje. »Tisti, ki se zelo osredotoča na lokalno hrano, lahko izpelje takšno javno naročilo, vendar pa trenutno v procesu naročanja v javnih zavodih manjka zavedanja o pomembnosti naročanja lokalnega«. Minister Židan je zaključil z ugotovitvijo, da je trend na tem področju v zadnjih letih seveda pozitiven, še zdaleč pa nismo na cilju. Zavedamo se tudi, da je ta tema za Slovenijo pomembna, zato bomo sledili cilju, da bo v doglednem času oskrba lokalne hrane v javnih zavodih zrasla za 10%, in morda še za dodatnih 10%, do100% pa zaradi naravnih danosti Slovenije in potrebe po raznovrstnosti prehrane, nikoli ne bomo mogli priti.
Z dogodkom so sicer organizatorji želeli pokazati, da je iz surovin in hrane, pridelane v Sloveniji, mogoče pripraviti okusne dnevne obroke, skladne s smernicami o javnem zdravju in pravili, ki veljajo pri pripravi javne prehrane. Pri tem so jim pomagali vrhunski slovenski kuharski mojstri, kot so Janez Bratovž, Matej Tomažič, Tomaž Bolka, Grega Repovž in Borut Jovan. V minulih letih je MKGP za isto mizo zbral predstavnike naročnikov in potencialnih ponudnikov hrane, kar je pripeljalo do tega, da je v javnih zavodih prisotne že 40% lokalne hrane. Naročniki pa želijo organiziranja ponudnikov/kmetov želijo več, in sicer da naj bo kmetijski prostor organiziran tako, da bo lahko zagotavljal lokalno hrano tako v – kot tudi izven sezone. Zato bo MKGP v letošnjem letu pripravil takšne javne razpise, ki bodo motivirali proizvajalce/kmete, da se združujejo in s tem zagotavljajo stalnost ponudbe.
