S srpi in kosami nad zlato klasje!

Žetev Stara GoraV tem vročem poletnem času, ko je žetev pšenice na vrhuncu in ko so se pridelovalci, mlinarji in peki uspeli dogovoriti za odkupne cene, potekajo po državi različne prireditve povezane z žetvijo in košnjo zlatega klasja. Tako je tudi na Stari Gori pri Sv. Juriju ob Ščavnici potekala tradicionalna folklorno obarvana prireditev, že 23. žetev zlatega klasa, ki jo je, ob sodelovanju PGD Stara Gora, Kmetijsko svetovalne službe Gornja Radgona in TD Sv Jurij ob Ščavnici, pripravilo Društvo podeželskih žena Sveti Jurij. Prireditev, ki sta jo povezovali humoristki Fanika in Jessika, se je odvijala ob znamenitem mlinu na veter na Stari Gori. Zbirališče tekmovalk in tekmovalcev, tam se je pozneje odvijala tudi veselica, kjer je za zabavo poskrbel ansambel Klateži, je bilo pod stoletnimi drevesi ob gasilskem domu PGD Stara Gora.

Obiskovalci uživali na 23. žetvi zlatega klasa na Stari Gori

Tudi letos se je v sklopu dogodkov in aktivnosti, ki so bili načrtovani ob prazniku farnega zavetnika sv. Petra v Gornji Radgoni, organiziralo tradicionalno prijateljsko kolesarjenje

KolesarjenjePrva sobota v mesecu juliju je v župniji Gornja Radgona že peto leto namenjena za tradicionalno prijateljsko kolesarjenje. Tudi letos so ta dan namenili druženju ob poganjanju pedal kolesa, hkrati pa obiskali in spoznali veliko zanimivega. Tokratna kolesarska pot se je za vrle radgonske kolesarje pričela izpred Trstenjakovega doma v Gornji Radgoni ob blagoslovu domačega župnika Franca Hozjana za srečno vožnjo in vrnitev. Ob poti, ki je bila dolga nekaj čez 100 km, so si ogledali ob predstavitvi tamkajšnjega priljubljenega župnika Igorja Novaka novozgrajeno cerkev v Košakih, ki je bila nedavno odkupljena in vrnjena cerkvi, obiskali so Zavod Antona Martina Slomška, ki je mlada kulturna in vzgojna ustanova, ustanovo je leta 1995 ustanovila takrat škofija, danes Nadškofija Maribor.

Prijateljsko kolesarjenje iz Gornje Radgone v Maribor

Kislo štajersko župo so kuhali pod stoletnimi drevesi radenskega parka

Kisla juhaV okviru praznovanja 23. radenskega občinskega praznika, so poleg številnih takšnih in drugačnih prireditev, letos pripravili tudi 21. tradicionalno tekmovanje v kuhanju kisle štajerske juhe (žüpe) v kotličku na prostem. Letošnje tekmovanje, ki ga je pripravilo Turistično društvo Radenci, pod vodstvom predsednice Karmen Kavčič Žibret, je bilo na lepi lokaciji pod še nekaj preživelimi stoletnimi drevesi radenskega parka. V okviru prireditve se je sicer odvijalo marsikaj zanimivega, zlasti za otroke, tako da je na stotine obiskovalcev prišlo na svoje. Na samem tekmovanju, ki ga je v svojem duhovitem slogu povezoval domači humorist Emil Šmid, je nastopilo 14 ekip, katere so sestavljali glavni kuhar (ica) in pomočnik ter še kdo (predstavniki turizma, društev in sploh javnega življenja občine in regije ter tudi znani gostje). Bilo je resda zelo vroče, a težav vseeno ni bilo.

Mladina kuha najboljšo kislo juho

Piščančji pred kunčjim in ribjim paprikašem!

Paprikašijada LovenjakV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna, 9. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred devetimi leti odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, ribji, svinjski, kunčji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je lani organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj.

V Polani je devetič zadišalo po štirih vrstah paprikaša

Gasilci pred Smrkci in Babuškami!

Bogračiada ČernelavciMinuli izjemno topli vikend, ko se je po Pomurju odvijalo veliko takšnih in drugačnih prireditev in dogodkov je še posebej veliko pozornost pritegnilo 7. tekmovanje v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bograča, ki ga je v središču Černelavcev pri Murski Soboti, pripravila Gostilna Spirić. Nastopilo je kar 20 ekip iz širšega pomurskega območja, ki so bograč kuhale v kotličku na odprtem ognju. Prireditev na „glavnem trgu", pred gostiščem „Spirić" v Černelavcih se je začela že ob 16. uri, ko je bilo izjemno vroče, a so se tekmovalci znašli vsak po svoje, predvsem s hladnimi napitki. Po kuhanju in ocenjevanju skuhanih bogračev se je ozračje nekoliko ohladilo, a so pozneje za veselo in vroče vzdušje poskrbeli muzikantje.

Na 7. tekmovanju v kuhanju bograča v Černelavcih tekmovalo 20 ekip

Kdo kuha najboljšo prežganko, kislo juho, vampe, gobovo smetanovo juho...

Vogričevci jediMed ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika naroda, gotovo sodijo tudi različne prireditve, kjer tekmujejo v kuhanju različnih starih jedi. In tovrstnih dogodkov, prikazov in tekmovanj je tudi na severovzhodu države, iz leta v leto več. Zato kuhanje jedi na žlico, katerih okus spominja na tiste izpred mnogih let, ko so vampe, kisle juhe, golaže, paprikaše in prežganke kuhale naše mame in babice, še ni pozabljeno. In okusi so še vedno zelo podobni tistim, starim. To so dokazale številne ekipe, ki so se udeležile kuhanja jedi na žlico v kotličku, ki ga je minulo soboto v Vogričevcih pri Ljutomeru pripravilo domače Društvo za ohranitev jedi naših babic – Kihača, katero vodi Igor Slokan.

Žüpe pa vampi nejbojši v Vogričovcih

Dolgoletni raznašalec časopisov Alojz Pisnjak in njegov brat dvojček Jože, sta se srečala z Abrahamom

Dvojčka PisnjakV teh toplih pomladnih mesecih je bilo izjemno prijetno, veselo in razigrano v družinah Pisnjak v Satahovcih ter Borejcih v Prekmurju. Kako tudi ne, ko pa sta se dvojčka Alojz in Jože, minulo nedeljo, srečala z Abrahamom in takšen življenjski jubilej je pač potrebno še posebej obeležiti. Dolgoletni raznašalec časopisov, predvsem Novic in Dela, Alojz Pisnjak, doma iz Satahovcev, se rodil le 15 minut pred bratom Jožetom iz Borejcev, tako da se je slavje začelo pri „starejšem" Alojzu in nadaljevalo v Borejcih. Skromna in prijazna Abrahamovca sta rojena v družini še dveh bratov (Štefan in Stanko) ter sestre, ki je žal umrla že po porodu. Pred leti jim je umrla tudi mama, oče pa je še živ. Oba sta služila JLA v Banjaluki, pozneje pa sta si ustvarila družini, ki jima v pravem pomenu besede, največ pomenita, saj imata skupaj kar devet otrok.

Dvojčka, ki ohranjata družinske vrednote!

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Hrana – pot do zdrave prihodnosti

 

Minister Židan: »Naš cilj je več kot 50% lokalne hrane v javnih zavodih!«

Zdrava prehranaV Ljubljani je potekal odmeven kulinarični dogodek z naslovom »Hrana – pot do zdrave prihodnosti«, ki se ga je udeležil tudi resorni minister, mag. Dejan Židan. Dogodek, ki sta ga v ljubljanskem Biotehniškem izobraževalnem centru KULT316, organizirala dr. Jože Podgoršek, varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano ter evropski poslanec dr. Igor Šoltes, je bil namenjen predvsem predstavitvi lokalno pridelanih in sezonsko uporabljenih surovin ter lokalno pridelane hrane kot kakovostne, varne in zdrave izbire, ki si zasluži ustrezno mesto tudi v javno-prehranskih zavodih.

Minister, mag. Dejan Židan je na dogodku uvodoma spregovoril o izzivu, ki zadeva vse nas, in med drugim dejal: »Ko razmišljamo o družinskem proračunu, pogosto ne varčujemo pri stvareh, ki niso bistvene za naše življenje, varčujemo pa pri tistem, kar najbolj vpliva na naše zdravje in zdravje naših otrok – vztrajno iščemo načine varčevanja pri hrani in načinu prehranjevanja«. Pri hrani pa je po besedah ministra postalo povsem normalno, da jo kupujemo pod proizvodnimi stroški in to je nesprejemljivo. »Če bi proizvajalca avtomobilov ali mobilnih telefonov prisilili, da bi prodajali pod proizvodno ceno, bi svojo proizvodnjo za nekaj časa ustavili; kmet pa se ne more umakniti, saj ima živino, polja, rastlinjake...« In ker imamo na drugi strani močnejšega, to je ali industrija ali trgovina, pride do t.i. zlorab, po navedbah mag. Židana kmet namreč proizvaja še naprej in je prisiljen prodajati tudi pod proizvodno ceno.
Minister je ob tem prisotne vprašal, kako vstopiti v ta tržni odnos. »Kako se šibek člen – oz. kmet lahko brani? Imamo že zakonodajo, ki zagotavlja, da kot država vstopamo v neto/neto odnos, podpisali smo nekatere dokumente, ki zagotavljajo transparentnost in poštenost v prehranski verigi, ustanovili pa smo tudi institut varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano«. Minister je nadalje izpostavil, da slovensko prehransko verigo trenutno uničuje sistem nenormalnih akcijskih cen. »Takšnega sistema nikjer v Evropi – razen v Sloveniji, ni; zato je bila Slovenija, skupaj s Slovaško in Češko, pred kratkim gostja pristojnega odbora EU parlamenta, kjer je razprava tekla o tem, da bi začeli na evropski ravni razmišljati o zakonodaji, ki bi preprečevala primere nepoštenih trgovinskih praks«. Odziv na predlog treh držav je bil po besedah ministra ugoden, glede na to, da se zakonodaja na nivoju EU lahko sprejme v roku 3-4 let, pa smo šli v Sloveniji korak dlje.
»S posebnim sklepom je bila imenovana skupina, ki bo pripravila nadgradnjo tiste slovenske zakonodaje, ki ščiti našo prehrambno verigo«. Osnutek zakonodajnega predloga naj bi bil po besedah mag. Židana pripravljen predvidoma septembra. Minister sicer podpira tudi predlog, da bi se znotraj javnih zavodov hrana lahko naročala izven sistema javnega naročanja, a imamo že sedaj v Sloveniji primere dobre prakse, ko ugotavljamo, da ni krivda samo na strani zakonodaje. »Tisti, ki se zelo osredotoča na lokalno hrano, lahko izpelje takšno javno naročilo, vendar pa trenutno v procesu naročanja v javnih zavodih manjka zavedanja o pomembnosti naročanja lokalnega«. Minister Židan je zaključil z ugotovitvijo, da je trend na tem področju v zadnjih letih seveda pozitiven, še zdaleč pa nismo na cilju. Zavedamo se tudi, da je ta tema za Slovenijo pomembna, zato bomo sledili cilju, da bo v doglednem času oskrba lokalne hrane v javnih zavodih zrasla za 10%, in morda še za dodatnih 10%, do100% pa zaradi naravnih danosti Slovenije in potrebe po raznovrstnosti prehrane, nikoli ne bomo mogli priti.
Z dogodkom so sicer organizatorji želeli pokazati, da je iz surovin in hrane, pridelane v Sloveniji, mogoče pripraviti okusne dnevne obroke, skladne s smernicami o javnem zdravju in pravili, ki veljajo pri pripravi javne prehrane. Pri tem so jim pomagali vrhunski slovenski kuharski mojstri, kot so Janez Bratovž, Matej Tomažič, Tomaž Bolka, Grega Repovž in Borut Jovan. V minulih letih je MKGP za isto mizo zbral predstavnike naročnikov in potencialnih ponudnikov hrane, kar je pripeljalo do tega, da je v javnih zavodih prisotne že 40% lokalne hrane. Naročniki pa želijo organiziranja ponudnikov/kmetov želijo več, in sicer da naj bo kmetijski prostor organiziran tako, da bo lahko zagotavljal lokalno hrano tako v – kot tudi izven sezone. Zato bo MKGP v letošnjem letu pripravil takšne javne razpise, ki bodo motivirali proizvajalce/kmete, da se združujejo in s tem zagotavljajo stalnost ponudbe.

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Hrana – pot do zdrave prihodnosti