Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Hrana – pot do zdrave prihodnosti

 

Minister Židan: »Naš cilj je več kot 50% lokalne hrane v javnih zavodih!«

Zdrava prehranaV Ljubljani je potekal odmeven kulinarični dogodek z naslovom »Hrana – pot do zdrave prihodnosti«, ki se ga je udeležil tudi resorni minister, mag. Dejan Židan. Dogodek, ki sta ga v ljubljanskem Biotehniškem izobraževalnem centru KULT316, organizirala dr. Jože Podgoršek, varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano ter evropski poslanec dr. Igor Šoltes, je bil namenjen predvsem predstavitvi lokalno pridelanih in sezonsko uporabljenih surovin ter lokalno pridelane hrane kot kakovostne, varne in zdrave izbire, ki si zasluži ustrezno mesto tudi v javno-prehranskih zavodih.

Minister, mag. Dejan Židan je na dogodku uvodoma spregovoril o izzivu, ki zadeva vse nas, in med drugim dejal: »Ko razmišljamo o družinskem proračunu, pogosto ne varčujemo pri stvareh, ki niso bistvene za naše življenje, varčujemo pa pri tistem, kar najbolj vpliva na naše zdravje in zdravje naših otrok – vztrajno iščemo načine varčevanja pri hrani in načinu prehranjevanja«. Pri hrani pa je po besedah ministra postalo povsem normalno, da jo kupujemo pod proizvodnimi stroški in to je nesprejemljivo. »Če bi proizvajalca avtomobilov ali mobilnih telefonov prisilili, da bi prodajali pod proizvodno ceno, bi svojo proizvodnjo za nekaj časa ustavili; kmet pa se ne more umakniti, saj ima živino, polja, rastlinjake...« In ker imamo na drugi strani močnejšega, to je ali industrija ali trgovina, pride do t.i. zlorab, po navedbah mag. Židana kmet namreč proizvaja še naprej in je prisiljen prodajati tudi pod proizvodno ceno.
Minister je ob tem prisotne vprašal, kako vstopiti v ta tržni odnos. »Kako se šibek člen – oz. kmet lahko brani? Imamo že zakonodajo, ki zagotavlja, da kot država vstopamo v neto/neto odnos, podpisali smo nekatere dokumente, ki zagotavljajo transparentnost in poštenost v prehranski verigi, ustanovili pa smo tudi institut varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano«. Minister je nadalje izpostavil, da slovensko prehransko verigo trenutno uničuje sistem nenormalnih akcijskih cen. »Takšnega sistema nikjer v Evropi – razen v Sloveniji, ni; zato je bila Slovenija, skupaj s Slovaško in Češko, pred kratkim gostja pristojnega odbora EU parlamenta, kjer je razprava tekla o tem, da bi začeli na evropski ravni razmišljati o zakonodaji, ki bi preprečevala primere nepoštenih trgovinskih praks«. Odziv na predlog treh držav je bil po besedah ministra ugoden, glede na to, da se zakonodaja na nivoju EU lahko sprejme v roku 3-4 let, pa smo šli v Sloveniji korak dlje.
»S posebnim sklepom je bila imenovana skupina, ki bo pripravila nadgradnjo tiste slovenske zakonodaje, ki ščiti našo prehrambno verigo«. Osnutek zakonodajnega predloga naj bi bil po besedah mag. Židana pripravljen predvidoma septembra. Minister sicer podpira tudi predlog, da bi se znotraj javnih zavodov hrana lahko naročala izven sistema javnega naročanja, a imamo že sedaj v Sloveniji primere dobre prakse, ko ugotavljamo, da ni krivda samo na strani zakonodaje. »Tisti, ki se zelo osredotoča na lokalno hrano, lahko izpelje takšno javno naročilo, vendar pa trenutno v procesu naročanja v javnih zavodih manjka zavedanja o pomembnosti naročanja lokalnega«. Minister Židan je zaključil z ugotovitvijo, da je trend na tem področju v zadnjih letih seveda pozitiven, še zdaleč pa nismo na cilju. Zavedamo se tudi, da je ta tema za Slovenijo pomembna, zato bomo sledili cilju, da bo v doglednem času oskrba lokalne hrane v javnih zavodih zrasla za 10%, in morda še za dodatnih 10%, do100% pa zaradi naravnih danosti Slovenije in potrebe po raznovrstnosti prehrane, nikoli ne bomo mogli priti.
Z dogodkom so sicer organizatorji želeli pokazati, da je iz surovin in hrane, pridelane v Sloveniji, mogoče pripraviti okusne dnevne obroke, skladne s smernicami o javnem zdravju in pravili, ki veljajo pri pripravi javne prehrane. Pri tem so jim pomagali vrhunski slovenski kuharski mojstri, kot so Janez Bratovž, Matej Tomažič, Tomaž Bolka, Grega Repovž in Borut Jovan. V minulih letih je MKGP za isto mizo zbral predstavnike naročnikov in potencialnih ponudnikov hrane, kar je pripeljalo do tega, da je v javnih zavodih prisotne že 40% lokalne hrane. Naročniki pa želijo organiziranja ponudnikov/kmetov želijo več, in sicer da naj bo kmetijski prostor organiziran tako, da bo lahko zagotavljal lokalno hrano tako v – kot tudi izven sezone. Zato bo MKGP v letošnjem letu pripravil takšne javne razpise, ki bodo motivirali proizvajalce/kmete, da se združujejo in s tem zagotavljajo stalnost ponudbe.

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Hrana – pot do zdrave prihodnosti