Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Hrana – pot do zdrave prihodnosti

 

Minister Židan: »Naš cilj je več kot 50% lokalne hrane v javnih zavodih!«

Zdrava prehranaV Ljubljani je potekal odmeven kulinarični dogodek z naslovom »Hrana – pot do zdrave prihodnosti«, ki se ga je udeležil tudi resorni minister, mag. Dejan Židan. Dogodek, ki sta ga v ljubljanskem Biotehniškem izobraževalnem centru KULT316, organizirala dr. Jože Podgoršek, varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano ter evropski poslanec dr. Igor Šoltes, je bil namenjen predvsem predstavitvi lokalno pridelanih in sezonsko uporabljenih surovin ter lokalno pridelane hrane kot kakovostne, varne in zdrave izbire, ki si zasluži ustrezno mesto tudi v javno-prehranskih zavodih.

Minister, mag. Dejan Židan je na dogodku uvodoma spregovoril o izzivu, ki zadeva vse nas, in med drugim dejal: »Ko razmišljamo o družinskem proračunu, pogosto ne varčujemo pri stvareh, ki niso bistvene za naše življenje, varčujemo pa pri tistem, kar najbolj vpliva na naše zdravje in zdravje naših otrok – vztrajno iščemo načine varčevanja pri hrani in načinu prehranjevanja«. Pri hrani pa je po besedah ministra postalo povsem normalno, da jo kupujemo pod proizvodnimi stroški in to je nesprejemljivo. »Če bi proizvajalca avtomobilov ali mobilnih telefonov prisilili, da bi prodajali pod proizvodno ceno, bi svojo proizvodnjo za nekaj časa ustavili; kmet pa se ne more umakniti, saj ima živino, polja, rastlinjake...« In ker imamo na drugi strani močnejšega, to je ali industrija ali trgovina, pride do t.i. zlorab, po navedbah mag. Židana kmet namreč proizvaja še naprej in je prisiljen prodajati tudi pod proizvodno ceno.
Minister je ob tem prisotne vprašal, kako vstopiti v ta tržni odnos. »Kako se šibek člen – oz. kmet lahko brani? Imamo že zakonodajo, ki zagotavlja, da kot država vstopamo v neto/neto odnos, podpisali smo nekatere dokumente, ki zagotavljajo transparentnost in poštenost v prehranski verigi, ustanovili pa smo tudi institut varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano«. Minister je nadalje izpostavil, da slovensko prehransko verigo trenutno uničuje sistem nenormalnih akcijskih cen. »Takšnega sistema nikjer v Evropi – razen v Sloveniji, ni; zato je bila Slovenija, skupaj s Slovaško in Češko, pred kratkim gostja pristojnega odbora EU parlamenta, kjer je razprava tekla o tem, da bi začeli na evropski ravni razmišljati o zakonodaji, ki bi preprečevala primere nepoštenih trgovinskih praks«. Odziv na predlog treh držav je bil po besedah ministra ugoden, glede na to, da se zakonodaja na nivoju EU lahko sprejme v roku 3-4 let, pa smo šli v Sloveniji korak dlje.
»S posebnim sklepom je bila imenovana skupina, ki bo pripravila nadgradnjo tiste slovenske zakonodaje, ki ščiti našo prehrambno verigo«. Osnutek zakonodajnega predloga naj bi bil po besedah mag. Židana pripravljen predvidoma septembra. Minister sicer podpira tudi predlog, da bi se znotraj javnih zavodov hrana lahko naročala izven sistema javnega naročanja, a imamo že sedaj v Sloveniji primere dobre prakse, ko ugotavljamo, da ni krivda samo na strani zakonodaje. »Tisti, ki se zelo osredotoča na lokalno hrano, lahko izpelje takšno javno naročilo, vendar pa trenutno v procesu naročanja v javnih zavodih manjka zavedanja o pomembnosti naročanja lokalnega«. Minister Židan je zaključil z ugotovitvijo, da je trend na tem področju v zadnjih letih seveda pozitiven, še zdaleč pa nismo na cilju. Zavedamo se tudi, da je ta tema za Slovenijo pomembna, zato bomo sledili cilju, da bo v doglednem času oskrba lokalne hrane v javnih zavodih zrasla za 10%, in morda še za dodatnih 10%, do100% pa zaradi naravnih danosti Slovenije in potrebe po raznovrstnosti prehrane, nikoli ne bomo mogli priti.
Z dogodkom so sicer organizatorji želeli pokazati, da je iz surovin in hrane, pridelane v Sloveniji, mogoče pripraviti okusne dnevne obroke, skladne s smernicami o javnem zdravju in pravili, ki veljajo pri pripravi javne prehrane. Pri tem so jim pomagali vrhunski slovenski kuharski mojstri, kot so Janez Bratovž, Matej Tomažič, Tomaž Bolka, Grega Repovž in Borut Jovan. V minulih letih je MKGP za isto mizo zbral predstavnike naročnikov in potencialnih ponudnikov hrane, kar je pripeljalo do tega, da je v javnih zavodih prisotne že 40% lokalne hrane. Naročniki pa želijo organiziranja ponudnikov/kmetov želijo več, in sicer da naj bo kmetijski prostor organiziran tako, da bo lahko zagotavljal lokalno hrano tako v – kot tudi izven sezone. Zato bo MKGP v letošnjem letu pripravil takšne javne razpise, ki bodo motivirali proizvajalce/kmete, da se združujejo in s tem zagotavljajo stalnost ponudbe.

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Hrana – pot do zdrave prihodnosti