Na 23. bogračiadi le 15 ekip z veliko predvolilnega naboja - Jevškovi in Židanovi SD na 2. mestu

Bogračiada MSMinulo soboto, ko je na dvorišču hotela Diana v središču prekmurske prestolnice Murske Sobote, že triindvajsetič močno dišalo po znameniti prekmurski jedi – bograču, katerega so poklicni in zlasti ljubiteljski kuharji pripravljali na tradicionalnem tekmovanju, je bilo zraven, med lepim številom obiskovalcev in gostov, tudi kar nekaj znanih osebnosti. To niti ne preseneča ob dejstvu, da se bližajo volitve v Evropski parlament in številni kandidati so se želeli predstaviti prekmurskim in prleškim volivcem. Bograč sicer ima v Prekmurju prav posebno mesto, saj je zasidran v tamkajšnjo kulturno-zgodovinsko dediščino, zlasti kulinariko, in kuharske prireditve vedno znova privabljajo kuharje in pokuševalce.

Najboljši bograč so skuhale „Sončnice

Srečalo se je 70 pripadnikov rodbine Steyer z Apaškega polja

Srečanje SteyerVinogradniško posestvo Steyer ali Hišo dišečih tramincev iz Plitvice pri Gornji Radgoni je v preteklosti, predvsem zaradi vrhunskih vin in odlične kulinarike, obiskalo veliko, na stotine in tisoče zlasti ljubiteljev vrhunske kapljice, ne le iz Slovenije, temveč praktično z vseh celin, a gotovo nikoli pred minulo soboto, na čudovitem posestvu, hkrati ni bilo toliko pripadnikov rodbine Steyer. V organizaciji treh sorodnikov, gostitelja Danila Steyerja, apaškega župana, dr. Andreja Steyerja in Ericha Steyerja iz sosednje Avstrije, jih je namreč na 3. bienalno srečanje prišlo okoli 70, od blizu in daleč, največ iz Apaške doline, pa tudi iz Avstrije, Nemčije in Luksemburga. Med njimi je bila najstarejša Otilija (Steyer) Gungl, rojena 13.12.1928 in najmlajša Ana Stejer, rojena, 9.6.2016.

Steyerji živijo na vseh koncih sveta

Rekordnih 32 pohodnikov med Pincami in Hodošem

Pohod Pince - HodošRazdalja med Hodošem, na severu, in Pincami, na vzhodu Prekmurja, meri 45 km, in to pot vsako leto prehodi skupina pohodnikov, predvsem prebivalcev z Goričkega. Prvič so se na iniciativo zakoncev Abraham podali na pot leta 2015, odtlej pa jo vsako leto ponovijo. In letošnji pohod se je pričel minulo soboto v Pincah, in sicer že ob 5.30. Zbrane sta pred tamkajšnjim vaškim domom pred odhodom pogostili družini Jaklin in Feher.

Ob meji so prehodili kar 45 kilometrov

Med najstarejšim (91) in najmlajšim (8) udeležencem 82 let razlike

Medgeneracijsko srečanje Janžev VrhKljub nekoliko turobnemu in občasno deževnemu vremenu, so Krajevna organizacija RK Janžev Vrh (predsednica: Rija Albert), PGD Janžev Vrh (Anton Belna) in DU Grozdek Janžev Vrh (Jožef Vaupotič) uspešno organizirali 7. medgeneracijsko zdravstveno - športno – družabno srečanje krajanov Janževega in Melanjskega Vrha ter Žrnova, in tudi drugih občanov iz občin Radenci in Gornja Radgona. Skozi večurno druženje, ki se je začelo že ob 8. uri zjutraj, z različnimi aktivnostmi, se je prireditve udeležilo več kot 70 oseb različne starosti s tem, da je najmlajši udeleženec bil star osem, najstarejši kar 91 let.

Na 7. medgeneracijskem srečanju na Janževem Vrhu je bilo pestro

Nekoč „Metuljček", danes „Prestiž – caffe & grill"

Prestiž GederovciGotovo ni veliko Prekmurcev in gostov iz drugih delov Slovenije, ki so se kdaj peljali čez Avstrijo v Mursko Soboto, in se ne spomnijo Gostilne „Metuljček", tik ob kmetijski zadrugi in krožišču v Gederovcih. Kljub uspešnemu poslovanju je gostišče pred dobrim letom dni prenehalo poslovati, kar je za mnoge ljubitelje dobre kulinarike in tudi hladne pijače, bil pravi mali šok. Toda pred nedavnim se je vse skupaj znova spremenilo na boljše. Sedaj v prijetni prekmurski vasi Gederovci, sredi prečudovitega naravnega okolja na obrobju meje z Avstrijo, ponovno deluje prijeten gostinski lokal, ki se sedaj imenuje „Prestiž – caffe & grill", ki je po mnenju obiskovalcev po kakovosti že prehitel svojega predhodnika. Lokal, ki se nahaja na čudoviti lokaciji, 9 km oddaljeni od Murske Sobote, ter po 5 km od Radencev, Gornje in avstrijske Radgone, je odprl mladi podjetnik Gregor Šavor, ki ga mnogi poznajo tudi kot glasbenika, člana skupine „Prestiž" po kateri je tudi gostilna, znana po prijetnem ambientu, prijaznem osebju in izvrstni ponudbi najrazličnejših jedi, dobila ime.

V Gederovcih deluje novo gostišče z odlično hrano in pijačo

Najpogosteje je bilo slišati, da mora biti delavec pred dobičkom, in da pravice delavcem niso podeljene, ampak izborjene

Kres GRČeprav jim je tudi letos močno nagajalo vreme, saj je občasno „lilo kot iz škafa", je tudi letošnje kresovanje na ŠTC Trate potrdilo, da je radgonsko kresovanje nekaj posebnega, in da ga nihče ne sme odpovedovati tudi če je napovedan dež. Spet se je namreč, kljub deževnemu in tudi mrzlemu vremenu, na tradicionalni prvomajski prireditvi, ki se vsako leto odvija na predvečer praznika dela, zbralo veliko ljudi iz cele regije in tudi iz sosednje Avstrije. V organizaciji Zavoda za kulturo, turizem in promocijo Kultprotur, ter še nekaterih soorganizatorjev, kot so: radgonska občina, PGD Gornja Radgona, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Komunala Radgona, Casa del Nonno...; se je tokrat vse skupaj začelo že ob 19. uri, ko so legendarni Čuki, na prizorišču kresovanja razvajali otroke in njihove starše.

Čukom je na radgonskem kresovanju uspelo pregnali dež

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

V Gornji Radgoni so pripravili tradicionalno poletno krvodajalsko akcijo

 

Kar 152 jih je darovalo kri, Jože Pajek že stotič!

Krvodajalci GRPoletni čas počitnic in dopustov je običajno kritičen ko gre za rezerve krvne plazme, ki je prav v tem času še bolj potrebna zaradi povečanega števila prometnih nesreč. Zato je dobrodošel vsak posamezni krvodajalec, ki se udeleži krvodajalskih akcij, in ki s svojo, za življenje najpomembnejšo tekočino, rešuje življenja drugih. Tako so zadovoljni tudi na Območnem združenju Rdečega križa Slovenije Gornja Radgona, ki je v radgonski osnovni šoli pripravilo tradicionalno poletno-počitniško krvodajalsko akcijo. Skupaj se je je udeležilo natanko 152 krvodajalcev (prvi dan 59, drugi 93), ki so tako darovali med 60 in 70 litrov dragocene tekočine. Čeprav so s tem zadovoljni, bi krvodajalcev bilo še več, če pred nedavnim ne bi imeli akcije v podjetju Arcont, kjer je največ krvodajalcev najbrž v celem Pomurju, akcijo so imeli tudi za občino Radence, naslednja akcija na radgonskem območju pa bo v Osnovni šoli Apače, v sredo, 16. avgusta, od 7.30 naprej, kjer tudi pričakujejo dobro stotnijo prostovoljnih krvodajalcev.

Zanimivo je, da se je tokratne krvodajalske akcije v Gornji Radgoni, podobno kot skoraj vseh v preteklosti, udeležil tudi 62-letni upokojenec Jože Pajek iz Zbigovcev, ki je stotič daroval kri. Prvič se je to zgodilo pred 43 leti, davnega leta 1974, ko je bil v JLA, nato pa skozi v Gornji Radgoni in murskosoboški bolnišnici. Ob tej priložnosti se mu je zahvalila in čestitala predsednica OZ RKS Gornja Radgona Silva Vračko. Pajek je sicer deset let bil zaposlen v nekdanji Opekarni v Gornji Radgoni, nato pa še 32 let, do upokojitve, v Arcontu (prej Avtoradgona), še danes pa je izjemno aktiven v številnih društvih, predvsem pri gasilcih, upokojencih, rdečem križu ipd. Sam je izračunal, da bo, glede na svojo starost in ob tem, da je še danes zelo zdrav, kri lahko daroval najmanj še 12 krat...Na radgonskem območju so poleg njega največkrat darovali kri še: Franc Šibrat iz Lutvercev (121), Anton Misja z Radenskega Vrha (110), Andrej Fišinger iz Podgrada (104) itd.
V Sloveniji je darovanje krvi prostovoljno, anonimno in brezplačno že od leta 1953. Krvodajalstvo je humano dejanje s katerim zdrav človek daruje del sebe, da bi pomagal drugemu. Krvodajalci z dajanjem krvi zagotavljajo in omogočajo nemoteno delovanje zdravstva. Zato je potrebno poudariti pomen krvodajalstva v družbi in oddati zahvalo vsem krvodajalcem in organizatorjem krvodajalstva za njihovo solidarnost in nesebičnost pri zagotavljanju zadostne količine varne krvi, ki rešujejo življenja. Kljub izrednemu napredku medicine danes še vedno ni na voljo umetne krvi. Edini vir krvi kot nenadomestljivega zdravila je zdrav človek. Ko potrebujemo kri kot zdravilo smo odvisni od krvodajalcev in zadostnih zalog krvi. Krvodajalstvo je torej humano dejanje, ki temelji na načelih prostovoljnosti, brezplačnosti in anonimnosti. Krvodajalec je lahko vsaka zdrava oseba stara od 18 do 65 let, ki tehta najmanj 50 kg. Ženske lahko dajo kri vsake 4 mesece, moški vsake 3 mesece. Pred dajanjem krvi krvodajalca pregleda zdravnik in na podlagi določenih kriterijev se odloči ali ta lahko da kri ali ne. Zavrnitev krvodajalca je lahko začasna ali trajna. Krvi nikoli ne smejo dati: osebe, okužene z virusom HIV, in njihovi spolni partnerji; osebe, ki so si kadar koli vbrizgavale droge; moški, ki so imeli spolne odnose z drugimi moškimi; osebe, ki za spolne odnose prejemajo plačilo ali drogo in osebe, okužene z virusom zlatenice (hepatitis B in C). Začasna zavrnitev je možna v primeru slabega počutja, slabokrvnosti, jemanja antibiotika v zadnjih dveh tednih, virusne ali bakterijske okužbe, neurejenega krvnega pritiska in drugih vzrokov po presoji zdravnika. Pred dajanjem krvi se morate počutiti zdravi. Nikakor na odvzem ne pridite tešči, pojejte nemasten obrok npr. kruh z marmelado, keks, čaj, sadni sok ali kavo. Z dajanjem krvi ne sme biti ogroženo zdravje krvodajalca temveč mora biti zagotovljena njegova varnost. Istočasno mora biti zagotovljena varnost bolnika, ki bo prejel vašo kri ali krvni pripravek pridobljen iz odvzete krvi.

POTREBNO JE VELIKO KRVI
V Sloveniji vsak delovni dan potrebujemo kri od 350 do 400 krvodajalcev, vsakih pet minut pa nekdo potrebuje kri, pravijo pri Rdečem križu Slovenije (RKS), nacionalnem organizatorju krvodajalskih akcij, kjer so že dosegli tudi letni rekord - 105 tisoč krvodajalcev. V poletnih dnevih, tednih in mesecih, ko se čuti pohajanje zalog krvi, RKS in Zavod RS za transfuzijsko medicino, pozivajo krvodajalce k darovanju krvi, zlasti tiste s krvnimi skupinami, ki jih najbolj primanjkuje. „Krvodajalstvo pokriva vse potrebe po krvi in krvnih derivatih, a kljub vsemu je dobro opozoriti, naj se ljudje rednih krvodajalskih akcij še naprej udeležujejo", poudarjajo na oddelku za preskrbo s krvjo na Zavodu RS za transfuzijsko medicino, kjer opozarjajo, da bi se število krvodajalcev lahko nekoliko znižalo še v dopustniškem avgustu. Zato je pomembno, da krvodajalci prihajajo redno, ker se tu in tam pojavljajo povečane potrebe, denimo pri zaporednih operacijah jeter ali srca.
Za kritje potreb slovenskega zdravstva na leto potrebujemo od 95 do 100 tisoč krvodajalcev, to pa pomeni 45.000 litrov krvi. Da bi zavarovali bolnika in tudi krvodajalce, obstajajo nekatere omejitve. Največ krvodajalcev zavrnejo zaradi premajhne vsebnosti hemoglobina, krvi pa ne morejo darovati dekleta, lažja od 50 kilogramov. Vsem, ki do zdaj krvi še niso dali, strokovnjaki svetujejo, naj na odvzemna mesta pridejo že zaradi preventivnega pregleda. Kdor hoče darovati, mu kri najprej pregledajo. Če je kaj narobe, ga napotijo k osebnemu zdravniku. To se sicer ne zgodi pogosto, a vseeno lahko tudi tak obisk pomeni dobro preventivo. Na RKS se že več let trudijo, da bi bilo med krvodajalci več mladih, v zadnjih dveh letih pa se je stanje kar izboljšalo. Med mladimi je krvodajalce najlažje pridobiti pri koncu srednje šole, ko dopolnijo 18 let, kasneje je to težje. V zadnjih letih se mladi v krvodajalstvo vključujejo prek raznih ciljnih skupin, denimo športnih društev ipd. Zakaj je tako pomembno, da bi bilo med krvodajalci več mladih? „Pri mladih se vse začne, iz njih se oblikujejo redni krvodajalci in kultura darovanja krvi".
V Sloveniji z zalogami krvi pokrivamo vse potrebe. Če se primerjamo z drugimi državami, je z nami primerljiva Hrvaška, v primerjavi z razvitimi državami pa imamo nekaj odstotkov krvodajalcev manj. V Sloveniji je darovalcev okoli pet odstotkov, medtem ko se denimo v Švici približujejo desetim odstotkom. A tudi tu odgovorni ostajajo razumni in pravijo, da količin krvi ni smotrno kopičiti, saj je bistveno, da je zberemo toliko, kolikor je potrebuje zdravstvo. V državah v razvoju, kjer je darovalcev krvi precej manj, imajo namesto prostovoljnega darovanja krvi sistem družinskih krvodajalcev. To pomeni, da v bolnišnici nekomu, ki načrtuje kirurški poseg, naročijo, naj si zagotovi krvodajalce, na pomoč pa mu ponavadi priskočijo družinski člani...

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje V Gornji Radgoni so pripravili tradicionalno poletno krvodajalsko akcijo