Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Najstarejši pomurski policist je pred sedmimi desetletji prišel iz Krškega

Policisti pri ŽabkarjuKo smo zemljani v ponedeljek, 31. decembra 2018 praznovali prihod novega leta 2019, je Jože Žabkar iz Moščancev v občini Puconci, imel dvojni razlog za praznovanje. Najstarejši živeči pomurski policist je namreč prav na silvestrovo praznoval tudi visok osebni jubilej - 98. rojstni dan. Dober teden po jubileju, ko smo mu mnogi voščili in zaželeli še veliko zdravih in zadovoljnih let, so Žabkarja, na njegovem domu obiskali in mu čestitali direktor Policijske uprave Murska Sobota, Damir Ivančić, skupaj s članoma kluba policijskih upokojencev Maksa Perca, Marjanom Horvatom (predsednik) in Romanom Verganom, ki je dolga leta bil Žabkarjev sodelavec, zraven pa je bila tudi tiskovna predstavnica PU Murska Sobota, Suzana Rauš.

Jože Žabkar je obeležil 98. rojstni dan

Nad 150 pohodnikov se je štirinajstič iz Gornje Radgone odpravilo do Rodmošcev

Trstenjakov pohodV spomin na svojega velikega soseda, velikega Prleka, Slovenca, na profesorja, teologa, psihologa, akademika in častnega občana Gornje Radgone, dr. Antona Trstenjaka, človeka svetovnega slovesa, ki je vse svoje življenje posvečal človeku, iskanju poti do njega, bitju prihodnosti, sta Planinsko društvo Gornja Radgona in Turistično društvo Majolka, že štirinajstič organizirali spominski pohod do rojstne akademikove hiše. V lepem in sončnem zimskem vremenu se je nad 150 pohodnikov iz cele Slovenije, odpravilo iz Aleje velikih v Gornji Radgoni, kjer je tudi Trstenjakovo spominsko obeležje, in vse jih je pot vodila po vinorodnih hribčkih do hiše, kjer je pred 113 leti (8.1.1906), akademik Trstenjak bil rojen. Tudi tokratni pohod, dolg 15 km, posvečen 113-letnici rojstva prleškega velikana, je poleg planincev iz domače regije pritegnil tudi ljubitelje narave iz širšega območja Slovenije.

Sprehodili so se v spomin na akademika Trstenjaka

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

V Gornji Radgoni so pripravili tradicionalno poletno krvodajalsko akcijo

 

Kar 152 jih je darovalo kri, Jože Pajek že stotič!

Krvodajalci GRPoletni čas počitnic in dopustov je običajno kritičen ko gre za rezerve krvne plazme, ki je prav v tem času še bolj potrebna zaradi povečanega števila prometnih nesreč. Zato je dobrodošel vsak posamezni krvodajalec, ki se udeleži krvodajalskih akcij, in ki s svojo, za življenje najpomembnejšo tekočino, rešuje življenja drugih. Tako so zadovoljni tudi na Območnem združenju Rdečega križa Slovenije Gornja Radgona, ki je v radgonski osnovni šoli pripravilo tradicionalno poletno-počitniško krvodajalsko akcijo. Skupaj se je je udeležilo natanko 152 krvodajalcev (prvi dan 59, drugi 93), ki so tako darovali med 60 in 70 litrov dragocene tekočine. Čeprav so s tem zadovoljni, bi krvodajalcev bilo še več, če pred nedavnim ne bi imeli akcije v podjetju Arcont, kjer je največ krvodajalcev najbrž v celem Pomurju, akcijo so imeli tudi za občino Radence, naslednja akcija na radgonskem območju pa bo v Osnovni šoli Apače, v sredo, 16. avgusta, od 7.30 naprej, kjer tudi pričakujejo dobro stotnijo prostovoljnih krvodajalcev.

Zanimivo je, da se je tokratne krvodajalske akcije v Gornji Radgoni, podobno kot skoraj vseh v preteklosti, udeležil tudi 62-letni upokojenec Jože Pajek iz Zbigovcev, ki je stotič daroval kri. Prvič se je to zgodilo pred 43 leti, davnega leta 1974, ko je bil v JLA, nato pa skozi v Gornji Radgoni in murskosoboški bolnišnici. Ob tej priložnosti se mu je zahvalila in čestitala predsednica OZ RKS Gornja Radgona Silva Vračko. Pajek je sicer deset let bil zaposlen v nekdanji Opekarni v Gornji Radgoni, nato pa še 32 let, do upokojitve, v Arcontu (prej Avtoradgona), še danes pa je izjemno aktiven v številnih društvih, predvsem pri gasilcih, upokojencih, rdečem križu ipd. Sam je izračunal, da bo, glede na svojo starost in ob tem, da je še danes zelo zdrav, kri lahko daroval najmanj še 12 krat...Na radgonskem območju so poleg njega največkrat darovali kri še: Franc Šibrat iz Lutvercev (121), Anton Misja z Radenskega Vrha (110), Andrej Fišinger iz Podgrada (104) itd.
V Sloveniji je darovanje krvi prostovoljno, anonimno in brezplačno že od leta 1953. Krvodajalstvo je humano dejanje s katerim zdrav človek daruje del sebe, da bi pomagal drugemu. Krvodajalci z dajanjem krvi zagotavljajo in omogočajo nemoteno delovanje zdravstva. Zato je potrebno poudariti pomen krvodajalstva v družbi in oddati zahvalo vsem krvodajalcem in organizatorjem krvodajalstva za njihovo solidarnost in nesebičnost pri zagotavljanju zadostne količine varne krvi, ki rešujejo življenja. Kljub izrednemu napredku medicine danes še vedno ni na voljo umetne krvi. Edini vir krvi kot nenadomestljivega zdravila je zdrav človek. Ko potrebujemo kri kot zdravilo smo odvisni od krvodajalcev in zadostnih zalog krvi. Krvodajalstvo je torej humano dejanje, ki temelji na načelih prostovoljnosti, brezplačnosti in anonimnosti. Krvodajalec je lahko vsaka zdrava oseba stara od 18 do 65 let, ki tehta najmanj 50 kg. Ženske lahko dajo kri vsake 4 mesece, moški vsake 3 mesece. Pred dajanjem krvi krvodajalca pregleda zdravnik in na podlagi določenih kriterijev se odloči ali ta lahko da kri ali ne. Zavrnitev krvodajalca je lahko začasna ali trajna. Krvi nikoli ne smejo dati: osebe, okužene z virusom HIV, in njihovi spolni partnerji; osebe, ki so si kadar koli vbrizgavale droge; moški, ki so imeli spolne odnose z drugimi moškimi; osebe, ki za spolne odnose prejemajo plačilo ali drogo in osebe, okužene z virusom zlatenice (hepatitis B in C). Začasna zavrnitev je možna v primeru slabega počutja, slabokrvnosti, jemanja antibiotika v zadnjih dveh tednih, virusne ali bakterijske okužbe, neurejenega krvnega pritiska in drugih vzrokov po presoji zdravnika. Pred dajanjem krvi se morate počutiti zdravi. Nikakor na odvzem ne pridite tešči, pojejte nemasten obrok npr. kruh z marmelado, keks, čaj, sadni sok ali kavo. Z dajanjem krvi ne sme biti ogroženo zdravje krvodajalca temveč mora biti zagotovljena njegova varnost. Istočasno mora biti zagotovljena varnost bolnika, ki bo prejel vašo kri ali krvni pripravek pridobljen iz odvzete krvi.

POTREBNO JE VELIKO KRVI
V Sloveniji vsak delovni dan potrebujemo kri od 350 do 400 krvodajalcev, vsakih pet minut pa nekdo potrebuje kri, pravijo pri Rdečem križu Slovenije (RKS), nacionalnem organizatorju krvodajalskih akcij, kjer so že dosegli tudi letni rekord - 105 tisoč krvodajalcev. V poletnih dnevih, tednih in mesecih, ko se čuti pohajanje zalog krvi, RKS in Zavod RS za transfuzijsko medicino, pozivajo krvodajalce k darovanju krvi, zlasti tiste s krvnimi skupinami, ki jih najbolj primanjkuje. „Krvodajalstvo pokriva vse potrebe po krvi in krvnih derivatih, a kljub vsemu je dobro opozoriti, naj se ljudje rednih krvodajalskih akcij še naprej udeležujejo", poudarjajo na oddelku za preskrbo s krvjo na Zavodu RS za transfuzijsko medicino, kjer opozarjajo, da bi se število krvodajalcev lahko nekoliko znižalo še v dopustniškem avgustu. Zato je pomembno, da krvodajalci prihajajo redno, ker se tu in tam pojavljajo povečane potrebe, denimo pri zaporednih operacijah jeter ali srca.
Za kritje potreb slovenskega zdravstva na leto potrebujemo od 95 do 100 tisoč krvodajalcev, to pa pomeni 45.000 litrov krvi. Da bi zavarovali bolnika in tudi krvodajalce, obstajajo nekatere omejitve. Največ krvodajalcev zavrnejo zaradi premajhne vsebnosti hemoglobina, krvi pa ne morejo darovati dekleta, lažja od 50 kilogramov. Vsem, ki do zdaj krvi še niso dali, strokovnjaki svetujejo, naj na odvzemna mesta pridejo že zaradi preventivnega pregleda. Kdor hoče darovati, mu kri najprej pregledajo. Če je kaj narobe, ga napotijo k osebnemu zdravniku. To se sicer ne zgodi pogosto, a vseeno lahko tudi tak obisk pomeni dobro preventivo. Na RKS se že več let trudijo, da bi bilo med krvodajalci več mladih, v zadnjih dveh letih pa se je stanje kar izboljšalo. Med mladimi je krvodajalce najlažje pridobiti pri koncu srednje šole, ko dopolnijo 18 let, kasneje je to težje. V zadnjih letih se mladi v krvodajalstvo vključujejo prek raznih ciljnih skupin, denimo športnih društev ipd. Zakaj je tako pomembno, da bi bilo med krvodajalci več mladih? „Pri mladih se vse začne, iz njih se oblikujejo redni krvodajalci in kultura darovanja krvi".
V Sloveniji z zalogami krvi pokrivamo vse potrebe. Če se primerjamo z drugimi državami, je z nami primerljiva Hrvaška, v primerjavi z razvitimi državami pa imamo nekaj odstotkov krvodajalcev manj. V Sloveniji je darovalcev okoli pet odstotkov, medtem ko se denimo v Švici približujejo desetim odstotkom. A tudi tu odgovorni ostajajo razumni in pravijo, da količin krvi ni smotrno kopičiti, saj je bistveno, da je zberemo toliko, kolikor je potrebuje zdravstvo. V državah v razvoju, kjer je darovalcev krvi precej manj, imajo namesto prostovoljnega darovanja krvi sistem družinskih krvodajalcev. To pomeni, da v bolnišnici nekomu, ki načrtuje kirurški poseg, naročijo, naj si zagotovi krvodajalce, na pomoč pa mu ponavadi priskočijo družinski člani...

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje V Gornji Radgoni so pripravili tradicionalno poletno krvodajalsko akcijo