Na tradicionalno pustno rajanje prišli skorajda vsi krajani

Pust MahovciŠportno turistično društvo (ŠTD) Mahovci, vasice z nekaj več kot sto prebivalcev, je v sodelovanju z Vaškim odborom Mahovci tudi letos pripravilo tradicionalno pustno prireditev »Kurentovanje v Mahovcih«. Prireditev, ki se je pričela zgodaj popoldan, so letos s svojim obiskom počastili kurenti KUD Polanec iz Starš na Dravskem polju, ki imajo v svojih vrstah tudi člana ŠTD Mahovci Davida Habjaniča. V lepem zimskem vremenu se je na športnem centru v Mahovcih zbralo zelo veliko obiskovalcev, praktično več kot je v vasi prebivalcev, kateri so nestrpno pričakovali kurente. Slednji so se najprej ustavili na kmetiji Jančar, kjer so se okrepčali in pripravili za pohod po vasi.

»Kurentovanje v Mahovcih« spet navdušilo

Dedek Mraz prišel tudi v Lutverce

Dedek Mraz LutverciV prostovoljnem gasilskem društvu Lutverci že peto leto zapored pripravljamo obdaritev otrok vasi Lutverci in Plitvica s prihodom dedka Mraza. Tudi letos smo dedku Mrazu poslali povabilo, da naj obišče naše otroke, in res je prišel. V petek, 29. decembra 2017 ga je pričakalo 46 otrok s starši, starimi starši ali tetami. Tako smo gasilski dom napolnili do zadnjega kotička.

Dedek Mraz se je odzval vabilu

Turistična kmetija Roškar je gostila nepozabno srečanje in druženje rodbine s Plitvičkega Vrha

Rodbina JaušovecDandanes, v tem hitrem tempu življenja in tehnološkem napredku, ko tudi po lastni krivdi nimamo časa za druženja s prijatelji, znanci in celo s svojci ne, je vsako družabno in družinsko srečanje prav lepo doživetje. In tako se je nadvse prijetno srečanje potomcev Ane, ki je bila rojena leta 1904, in Jakoba Jaušovec (1906), in sta z družino živela na Plitvičkem Vrhu pri Gornji Radgoni, odvijalo minulo soboto, na Turistični kmetiji Roškar v Lastomercih. Na srečanju, kjer se je zbralo 60 potomcev rodbine Jaušovec, med njimi tudi še živeči otroci, ki so razumljivo že v letih. Prišli so: Tilika, Vili, Erna in Štefka, manjkala pa je le Anica, sploh pa so bili udeleženci srečanja od blizu in daleč, najdlje iz Slovenske Bistrice in Gradca. Srečanje, ki je že šesto po vrsti, pripravljali so jih vsaka tri leta, odslej pa bo potekalo vsaki dve leti, so letos pripravili: Vlasta Šalamun, Drago Sobočan in Miran Senčar.

Samo srečanje je bilo nepozabno in ganljivo, kar niti ne preseneča, saj gre za „isto kri". Sami veseli in nasmejani obrazi, kar je pomenilo še več zabave in smeha. Ker so potomci Ane in Jakoba pevci, Vili je celo vodja pevskih skupin, in med njimi številni glasbeniki, je razumljivo, da je odmevalo lepo petje in glasba. Za glasbeni program je sicer poskrbel Tibor Jaušovec, občasno pa mu je pomagalo kar osem harmonikarjev z igranjem na »frajtonarici«: Nace Sobočan, Boštjan Jaušovec, Nejc Senčar, Tadej Vajngerl, Dejan Potočnik in njegov sin Anže Potočnik, Miran Rola in njegov sin, in najmlajši harmonikar, star šele 5 let, Anže Rola. Mnogi so sicer pogrešali njihovega »prvega harmonikarja« Mira Jaušovca, ki pa se ni mogel udeležiti srečanja. Glasbeniki so tudi šaljivci, zato so prisotni bili deležni humorističnih nastopov muzikantov, tudi skečev, s katerimi so dodobra nasmejali prav vse prisotne. Svoj glasbeni nastop je prispevala tudi Neli Senčar, ki je zaigrala na saksofon.
Udeležence srečanja je v nekaj besedah pozdravila in nagovorila organizatorica srečanja Vlasta Šalamun, ki se je v svojem imenu in imenu soorganizatorjev Draga Sobočana in Mirana Senčarja zahvalila vsem, da so se udeležili tega nepozabnega srečanja. Povedala je, da se je število članov, potomcev rodu Jaušovec, od zadnjega srečanja samo večalo in da je na poti nov član te »družine«, ki se jim bo pridružil že v mesecu juniju. Svoj nagovor je zaključila z mislijo: »Danes je vedno, jutri nikoli, zato naj bo to srečanje za vsakega spet nepozabno«. In bilo je zares nepozabno, saj se je zabava odvijala vse do četrte ure zjutraj. Zaključili pa so jo spet s pesmijo, ki je bila rdeča nit tega srečanja.

(Foto: Ludvik Kramberger)

Srečalo se je 60 potomcev Jaušovec

Na zlati poroki je Mariji in Jožetu Lahu zapel tudi Stane Vidmar

Zlatoporočenca LahPoleg decembrskega vrveža in novoletnega prazničnega vzdušja, so pri družini Lah iz Očeslavcev v občini Gornja Radgona, imeli še posebno slovesno slavje z več kot sto svati. Marija in Jože Lah sta namreč praznovala zlato poroko, saj že 50 let z roko v roki stopata skozi lepoto in bolečino življenja. Zlatoporočenca sta se spoznala po Jožetovem prihodu s služenja vojaškega roka v Makedoniji, ko sta se srečala na vaški veselici v Stavešincih in se takoj zaljubila. Rosno mlada sta se poročila 31. decembra 1967 (Marija pri komaj 18 letih, Jože pri 23) civilno in cerkveno v cerkvi v Gornji Radgoni. Tako ljubezen z vaške veselice traja že pol stoletja.

Ljubezen z vaške veselice traja že 50 let

Med soboto in nedeljo so sekunde do pravoslavnega novega leta odštevali tudi v Termah Lendava

Pravoslavno novo letoPodobno kot marsikje po Sloveniji, zlasti v večjih krajih, kjer živi večje število pravoslavnih vernikov, je čakanje novega pravoslavnega leta, v noči med soboto in nedeljo, potekalo tudi na skrajnjem severovzhodu države. Srbsko kulturno društvo "Jovan Jovanović Zmaj" Lendava je namreč v soboto, 13. januarja zvečer, kot vsako leto poprej, v restavraciji Term Lendava pripravilo novoletno zabavo po julijanskem koledarju, ali najpogosteje rečeno zabavo ob pravoslavnem novem letu. Novoletne zabave so se, poleg članov omenjenega kulturnega društva udeležili tudi njihovi prijatelji in znanci, ne glede na nacionalnost ali veroizpoved, med njimi tudi veliko Slovencev, Madžarov, Hrvatov in drugih. Vse je potekalo v znamenju veselega vzdušja, veliko glasbe, plesov, odlične kulinarike...

Srbsko

Starostniki so se z veseljem zavrteli

DSO zaključek 2017V Domu starejših občanov Gornja Radgona so tik pred koncem leta 2017, praznovali zaključek leta. Že tradicionalna prireditev je bila ponovno odlično obiskana, saj se je zbralo kar 140 stanovalcev doma in njihovih svojcev, tako da so se ob lepo dekoriranih in obloženih omizjih zbrale kompletne družine. Direktor Doma, mag. Marjan Žula, je v uvodnem slavnostnem nagovoru pozdravil tudi prostovoljce, ki so bili povabljeni ter se jim zahvalil za celoletno požrtvovalno in pomembno delo, ki ga opravljajo. Po čisto kratkem pogledu nazaj v poslovno leto 2017, ki ga bo DSO-GR d. o. o. zaključil pozitivno, se je zahvalil zaposlenim, ki skrbijo za to, da je Dom svetel, prijazen in odprt ter za njihovo dobro delo, ki se odražajo v zelo kakovostnih storitvah. Za vse delovne enote je izbral prijazne in lepe besede ter izrazil upanje, da bodo tudi v bodoče živeli in delali kot kolektiv, skupaj s stanovalci pa še naprej kot velika družina.

V radgonskem DSO pripravili tradicionalni zaključek leta za stanovalce in njihove svojce

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Odstranjevanje ambrozije je obvezno!

 

Mnogi lastniki zemljišč se ne zavedajo, kako nevarna je ambrozija za ljudi, zlasti tiste, ki so alergični na cvetni prah in astmatike - zakonodaja terja uničevanje sadik s korenino vred že pred cvetenjem...

AmbrozijaGornja Radgona – V času, ko se bliža jesen in ko dozoreva večina uporabnih in užitnih pridelkov se na vrtovih in njivah ter sploh v naravnem okolju pojavljajo tudi strupene ali kako drugače za zdravje in celo življenje ljudi nevarne rastline. Med slednjimi tudi ambrozija, ki sodi med najbolj nevarne rastline za alergike, in ki je letošnje poletje še posebej „rodna" ob reki Muri in tudi drugje po državi. In ker se bliža čas cvetenja pelinolistne ambrozije, na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin imetnike kmetijskih in nekmetijskih zemljišč opozarjajo na obvezno zatiranje ambrozije, zlasti pa preprečevanje njenega cvetenja in nastanka semen. Pelinolistna ambrozija in druge sorodne neofitne vrste spadajo med škodljive rastline, ki predstavljajo probleme za kmetijstvo in zdravje ljudi. Rastlina zaradi svoje razširjenosti povzroča težave in dodatne stroške v kmetijstvu zaradi inhalacijskih alergij oziroma senenih nahodov imajo preglavice z njo tudi občutljivi ljudje.

Ambrozijo se na kmetijska zemljišča prenaša z nekmetijskih in neobdelanih zemljišč, kot so gradbišča, deponije in vsa mesta, kjer potekajo premiki zemlje, ter z območij ob avtocestah, železnicah in vodotokih. To povzroča škodo tudi kmetom, zato pozivajo imetnike teh zemljišč k zatiranju ambrozije. Pelinolistna ambrozija namreč ni le ena najbolj alergenih rastlin, temveč je hkrati trdovraten plevel na kmetijskih površinah, zato je nujno sistematično uničevanje, poudarjajo na KGZS. Neuničevanje ambrozije denimo v koruznih posevkih povzroča za polovico nižjo rast koruznih rastlin in za 50 odstotkov nižji pridelek, v vrtninah pa so pridelki vsaj za 30 odstotkov nižji. Ambrozija torej zaradi svoje razširjenosti povzroča težave in dodatne stroške v kmetijstvu - večja gospodarska škoda z občutnim zmanjšanjem pridelka nastaja zlasti v ekološki pridelavi, kjer kemično zatiranje ni mogoče. Zaradi inhalacijskih alergij oziroma senenih nahodov imajo preglavice z njo tudi občutljivi ljudje.
V Sloveniji je mogoče pelinolistno ambrozijo najti skoraj po vsej državi, zapleveljenost z njo pa se še povečuje. Ker je nezahtevna glede rastnih razmer, se pogosto pojavlja na zapuščenih in neobdelanih površinah oziroma tam, kjer je zaradi gradnje ali drugih vzrokov prišlo do večjih premikov zemlje. Največ je je moč najti ob cestah, železniških progah, ob bregovih rek in potokov, na zapuščenih obdelovalnih ali stavbnih zemljiščih ter na slabo komunalno urejenih javnih in drugih površinah. Od tam se širi tudi na kmetijska zemljišča. Preprečevanje njenih škodljivih vplivov je mogoče le z doslednim odstranjevanjem in preprečevanjem njenega cvetenja oziroma oblikovanja semen, s katerimi se širi dalje.
Rastline ambrozije je sicer, kot pravijo na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, treba odstraniti s koreninami vred ali odstraniti njihov nadzemni del tako, da se v tej rastni dobi ne obrastejo več. V sezoni se jih tako lahko večkrat pokosi ali pa se jih lahko zatira s herbicidom. Skratka, imetniki rastlin so dolžni poskrbeti, da ambrozija ne cveti in ne semeni. Cvetenje se večinoma začne v sredini julija in traja do konca oktobra, vrhunec pa je v avgustu in začetku septembra. Ker se v Slovenji pelinolistna ambrozija po košnji zelo hitro obrašča, morajo kmetovalci opravljati nadaljnja opazovanja zemljišč vso rastno dobo in po potrebi izvajati košnjo ali druge ukrepe zatiranja, da se prepreči nastanek semen.
Obvezno zatiranje pelinolistne ambrozije je predpisano že od leta 2010. „Pomembno je opozoriti, da so v skladu s predpisi imetniki zemljišč dolžni sami odstranjevati ambrozijo tako na kmetijskih kot tudi na nekmetijskih zemljiščih. To velja za upravljalce cest, železnic, letališč in parkov ter za občine, kmetovalce, lastnike vrtov in vse druge lastnike, upravljalce ali najemnike zemljišč", so še poudarili v upravi. Pridelovalci med drugim ne smejo prezreti, da ambrozija posredno vpliva tudi na zaraščenost posevkov in visoko vlago, kar pripelje do okužbe vrtnin s črno listno pegavostjo...Žal se mnogi lastniki zemljišč ne zavedajo, kako nevarna je ambrozija za ljudi zlasti tiste, ki so alergični na cvetni prah in sploh astmatike. Torej ambrozije ne gre podcenjevati, kajti gre za rastlino, ki je po domnevah alergologov bila pred desetletjem pri nas povezana z desetino vseh alergij, zdaj pa je delež že trikrat večji. Cvetenje ambrozije se v večini let začne v sredini julija in traja do konca oktobra, maksimum pa je v avgustu in začetku septembra. Ker se pri nas pelinolistna ambrozija po košnji zelo hitro obrašča, morajo kmetovalci opravljati nadaljnja opazovanja zemljišč vso rastno dobo in po potrebi izvajati košnjo ali druge ukrepe zatiranja, da se prepreči nastanek semen.
Ambrozija (pelinolistna žvrklja) je ena najbolj alergogenih rastlin.
Kje raste?
Je predvsem plevel zapuščenih, neobdelanih površin, zato je največ najdemo na zapuščenih kmetijskih površinah in gradbiščih, ob cestah, železniških progah, ob bregovih rek. V Sloveniji se v zadnjih letih pojavlja tudi kot plevel v koruzi, sladkorni pesi, krompirju in drugih okopavinah. Je enoletnica visoka običajno okrog 70cm - lahko zraste tudi do 1,5m, cveti v avgustu in septembru. Ena rastlina lahko proizvede 60.000 semen in nekaj milijonov pelodnih zrn. Seme ambrozije ostane kaljivo v zemlji tudi več kot 30 let.
Kaj povzroča?
Bolezni povzročene z ambrozijo so alergijski rinitis in konjunktivitis ter bronhialna alergijska astma. Težave pri ljudeh, ki so alergični povzroča od konca julija do konca septembra.
Bolezenski znaki so: srbenje nosu, kihanje, voden izcedek; srbenje oči, solzenje, otečene oči, ščemenje v očeh; kašelj, oteženo dihanje; lahko tudi splošno slabo počutje.
Kako zmanjšamo stik z alergeni?
Za zmanjšanje stika z alergeni v času največje koncentracije pelodnih zrn v zraku se priporoča: čim manj gibanja na prostem; zapiranje oken in vrat stanovanja; izogibanje travnikov s sveže pokošeno travo; prhanje, umivanje las in oblačenje svežih oblačil po bivanju zunaj; sušenje oblačil in obutve znotraj stanovanja (ne na prostem); preživljanje dopusta v krajih kjer ni ambrozije; gibanje na prostem takoj po dežju.
Kako preprečimo širjenje ambrozije?
Širjenje ambrozije preprečujemo s: puljenjem mladih rastlin s korenino (od aprila do junija); natančno, nizko košnjo v 3. dekadi junija, 3. dekadi julija, 2. dekadi avgusta in 1. dekadi septembra (tudi z zelo natančnim košenjem ni možno v celoti preprečiti cvetenja, ker stranski poganjki rastejo zelo nizko); rednim okopavanjem posevkov na manjših površinah; rednim mehanskim odstranjevanjem (ali z herbicidi) na velikih kmetijskih površinah; zatravljenjem in nizko košnjo neobdelanih površin.

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Odstranjevanje ambrozije je obvezno!