„Čolnikov" klopotec straši in odganja ptiče!

Klopotec BenediktPodobno kot povsod po Slovenskih Goricah, Prlekiji in Halozah, so tudi benediški vinogradniki začeli s prireditvijo, ki bo poslej potekala tradicionalno vsako leto. Gre za postavljanje klopotca kot znaka ohranjanja kulturne dediščine, letos pa je postavitev klopotca nekoliko hitrejša, saj grozdje hitro dozoreva in potrebno je čim prej strašiti in odganjati ptiče. Letos ga je Turistično vinogradniško društvo Benedikt, postavilo prvič in sicer nad novim platojem ob svojih brajdah in kleti, ter tik ob Čolnikov domačiji, kjer bo klopotec poslej stal vsako leto. Na veselem dogodku, kjer ni manjkalo niti kulinaričnih in tekočih dobrot, se je zbralo kar nekaj članic in članov društva, ter tudi drugih vinogradnikov in vinogradnic, večino dela na „štangi" pa sta opravila aktualni predsednik, Marjan Farasin, in častni predsednik ter vinski vitez Zlatko Borak.

Postavljanje klopotca, kar so prvič uprizorili tudi benediški vinogradniki, je pravi praznik

Devetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe, kjer je nastopilo rekordnih 19 ekip

Bujta repaV okviru 23. Pomurskega poletnega festivala (PPF), ko se v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 9. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine.

Vinogradniki pred upokojenkami in gostinci

Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Odstranjevanje ambrozije je obvezno!

 

Mnogi lastniki zemljišč se ne zavedajo, kako nevarna je ambrozija za ljudi, zlasti tiste, ki so alergični na cvetni prah in astmatike - zakonodaja terja uničevanje sadik s korenino vred že pred cvetenjem...

AmbrozijaGornja Radgona – V času, ko se bliža jesen in ko dozoreva večina uporabnih in užitnih pridelkov se na vrtovih in njivah ter sploh v naravnem okolju pojavljajo tudi strupene ali kako drugače za zdravje in celo življenje ljudi nevarne rastline. Med slednjimi tudi ambrozija, ki sodi med najbolj nevarne rastline za alergike, in ki je letošnje poletje še posebej „rodna" ob reki Muri in tudi drugje po državi. In ker se bliža čas cvetenja pelinolistne ambrozije, na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin imetnike kmetijskih in nekmetijskih zemljišč opozarjajo na obvezno zatiranje ambrozije, zlasti pa preprečevanje njenega cvetenja in nastanka semen. Pelinolistna ambrozija in druge sorodne neofitne vrste spadajo med škodljive rastline, ki predstavljajo probleme za kmetijstvo in zdravje ljudi. Rastlina zaradi svoje razširjenosti povzroča težave in dodatne stroške v kmetijstvu zaradi inhalacijskih alergij oziroma senenih nahodov imajo preglavice z njo tudi občutljivi ljudje.

Ambrozijo se na kmetijska zemljišča prenaša z nekmetijskih in neobdelanih zemljišč, kot so gradbišča, deponije in vsa mesta, kjer potekajo premiki zemlje, ter z območij ob avtocestah, železnicah in vodotokih. To povzroča škodo tudi kmetom, zato pozivajo imetnike teh zemljišč k zatiranju ambrozije. Pelinolistna ambrozija namreč ni le ena najbolj alergenih rastlin, temveč je hkrati trdovraten plevel na kmetijskih površinah, zato je nujno sistematično uničevanje, poudarjajo na KGZS. Neuničevanje ambrozije denimo v koruznih posevkih povzroča za polovico nižjo rast koruznih rastlin in za 50 odstotkov nižji pridelek, v vrtninah pa so pridelki vsaj za 30 odstotkov nižji. Ambrozija torej zaradi svoje razširjenosti povzroča težave in dodatne stroške v kmetijstvu - večja gospodarska škoda z občutnim zmanjšanjem pridelka nastaja zlasti v ekološki pridelavi, kjer kemično zatiranje ni mogoče. Zaradi inhalacijskih alergij oziroma senenih nahodov imajo preglavice z njo tudi občutljivi ljudje.
V Sloveniji je mogoče pelinolistno ambrozijo najti skoraj po vsej državi, zapleveljenost z njo pa se še povečuje. Ker je nezahtevna glede rastnih razmer, se pogosto pojavlja na zapuščenih in neobdelanih površinah oziroma tam, kjer je zaradi gradnje ali drugih vzrokov prišlo do večjih premikov zemlje. Največ je je moč najti ob cestah, železniških progah, ob bregovih rek in potokov, na zapuščenih obdelovalnih ali stavbnih zemljiščih ter na slabo komunalno urejenih javnih in drugih površinah. Od tam se širi tudi na kmetijska zemljišča. Preprečevanje njenih škodljivih vplivov je mogoče le z doslednim odstranjevanjem in preprečevanjem njenega cvetenja oziroma oblikovanja semen, s katerimi se širi dalje.
Rastline ambrozije je sicer, kot pravijo na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, treba odstraniti s koreninami vred ali odstraniti njihov nadzemni del tako, da se v tej rastni dobi ne obrastejo več. V sezoni se jih tako lahko večkrat pokosi ali pa se jih lahko zatira s herbicidom. Skratka, imetniki rastlin so dolžni poskrbeti, da ambrozija ne cveti in ne semeni. Cvetenje se večinoma začne v sredini julija in traja do konca oktobra, vrhunec pa je v avgustu in začetku septembra. Ker se v Slovenji pelinolistna ambrozija po košnji zelo hitro obrašča, morajo kmetovalci opravljati nadaljnja opazovanja zemljišč vso rastno dobo in po potrebi izvajati košnjo ali druge ukrepe zatiranja, da se prepreči nastanek semen.
Obvezno zatiranje pelinolistne ambrozije je predpisano že od leta 2010. „Pomembno je opozoriti, da so v skladu s predpisi imetniki zemljišč dolžni sami odstranjevati ambrozijo tako na kmetijskih kot tudi na nekmetijskih zemljiščih. To velja za upravljalce cest, železnic, letališč in parkov ter za občine, kmetovalce, lastnike vrtov in vse druge lastnike, upravljalce ali najemnike zemljišč", so še poudarili v upravi. Pridelovalci med drugim ne smejo prezreti, da ambrozija posredno vpliva tudi na zaraščenost posevkov in visoko vlago, kar pripelje do okužbe vrtnin s črno listno pegavostjo...Žal se mnogi lastniki zemljišč ne zavedajo, kako nevarna je ambrozija za ljudi zlasti tiste, ki so alergični na cvetni prah in sploh astmatike. Torej ambrozije ne gre podcenjevati, kajti gre za rastlino, ki je po domnevah alergologov bila pred desetletjem pri nas povezana z desetino vseh alergij, zdaj pa je delež že trikrat večji. Cvetenje ambrozije se v večini let začne v sredini julija in traja do konca oktobra, maksimum pa je v avgustu in začetku septembra. Ker se pri nas pelinolistna ambrozija po košnji zelo hitro obrašča, morajo kmetovalci opravljati nadaljnja opazovanja zemljišč vso rastno dobo in po potrebi izvajati košnjo ali druge ukrepe zatiranja, da se prepreči nastanek semen.
Ambrozija (pelinolistna žvrklja) je ena najbolj alergogenih rastlin.
Kje raste?
Je predvsem plevel zapuščenih, neobdelanih površin, zato je največ najdemo na zapuščenih kmetijskih površinah in gradbiščih, ob cestah, železniških progah, ob bregovih rek. V Sloveniji se v zadnjih letih pojavlja tudi kot plevel v koruzi, sladkorni pesi, krompirju in drugih okopavinah. Je enoletnica visoka običajno okrog 70cm - lahko zraste tudi do 1,5m, cveti v avgustu in septembru. Ena rastlina lahko proizvede 60.000 semen in nekaj milijonov pelodnih zrn. Seme ambrozije ostane kaljivo v zemlji tudi več kot 30 let.
Kaj povzroča?
Bolezni povzročene z ambrozijo so alergijski rinitis in konjunktivitis ter bronhialna alergijska astma. Težave pri ljudeh, ki so alergični povzroča od konca julija do konca septembra.
Bolezenski znaki so: srbenje nosu, kihanje, voden izcedek; srbenje oči, solzenje, otečene oči, ščemenje v očeh; kašelj, oteženo dihanje; lahko tudi splošno slabo počutje.
Kako zmanjšamo stik z alergeni?
Za zmanjšanje stika z alergeni v času največje koncentracije pelodnih zrn v zraku se priporoča: čim manj gibanja na prostem; zapiranje oken in vrat stanovanja; izogibanje travnikov s sveže pokošeno travo; prhanje, umivanje las in oblačenje svežih oblačil po bivanju zunaj; sušenje oblačil in obutve znotraj stanovanja (ne na prostem); preživljanje dopusta v krajih kjer ni ambrozije; gibanje na prostem takoj po dežju.
Kako preprečimo širjenje ambrozije?
Širjenje ambrozije preprečujemo s: puljenjem mladih rastlin s korenino (od aprila do junija); natančno, nizko košnjo v 3. dekadi junija, 3. dekadi julija, 2. dekadi avgusta in 1. dekadi septembra (tudi z zelo natančnim košenjem ni možno v celoti preprečiti cvetenja, ker stranski poganjki rastejo zelo nizko); rednim okopavanjem posevkov na manjših površinah; rednim mehanskim odstranjevanjem (ali z herbicidi) na velikih kmetijskih površinah; zatravljenjem in nizko košnjo neobdelanih površin.

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Odstranjevanje ambrozije je obvezno!