Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Odstranjevanje ambrozije je obvezno!

 

Mnogi lastniki zemljišč se ne zavedajo, kako nevarna je ambrozija za ljudi, zlasti tiste, ki so alergični na cvetni prah in astmatike - zakonodaja terja uničevanje sadik s korenino vred že pred cvetenjem...

AmbrozijaGornja Radgona – V času, ko se bliža jesen in ko dozoreva večina uporabnih in užitnih pridelkov se na vrtovih in njivah ter sploh v naravnem okolju pojavljajo tudi strupene ali kako drugače za zdravje in celo življenje ljudi nevarne rastline. Med slednjimi tudi ambrozija, ki sodi med najbolj nevarne rastline za alergike, in ki je letošnje poletje še posebej „rodna" ob reki Muri in tudi drugje po državi. In ker se bliža čas cvetenja pelinolistne ambrozije, na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin imetnike kmetijskih in nekmetijskih zemljišč opozarjajo na obvezno zatiranje ambrozije, zlasti pa preprečevanje njenega cvetenja in nastanka semen. Pelinolistna ambrozija in druge sorodne neofitne vrste spadajo med škodljive rastline, ki predstavljajo probleme za kmetijstvo in zdravje ljudi. Rastlina zaradi svoje razširjenosti povzroča težave in dodatne stroške v kmetijstvu zaradi inhalacijskih alergij oziroma senenih nahodov imajo preglavice z njo tudi občutljivi ljudje.

Ambrozijo se na kmetijska zemljišča prenaša z nekmetijskih in neobdelanih zemljišč, kot so gradbišča, deponije in vsa mesta, kjer potekajo premiki zemlje, ter z območij ob avtocestah, železnicah in vodotokih. To povzroča škodo tudi kmetom, zato pozivajo imetnike teh zemljišč k zatiranju ambrozije. Pelinolistna ambrozija namreč ni le ena najbolj alergenih rastlin, temveč je hkrati trdovraten plevel na kmetijskih površinah, zato je nujno sistematično uničevanje, poudarjajo na KGZS. Neuničevanje ambrozije denimo v koruznih posevkih povzroča za polovico nižjo rast koruznih rastlin in za 50 odstotkov nižji pridelek, v vrtninah pa so pridelki vsaj za 30 odstotkov nižji. Ambrozija torej zaradi svoje razširjenosti povzroča težave in dodatne stroške v kmetijstvu - večja gospodarska škoda z občutnim zmanjšanjem pridelka nastaja zlasti v ekološki pridelavi, kjer kemično zatiranje ni mogoče. Zaradi inhalacijskih alergij oziroma senenih nahodov imajo preglavice z njo tudi občutljivi ljudje.
V Sloveniji je mogoče pelinolistno ambrozijo najti skoraj po vsej državi, zapleveljenost z njo pa se še povečuje. Ker je nezahtevna glede rastnih razmer, se pogosto pojavlja na zapuščenih in neobdelanih površinah oziroma tam, kjer je zaradi gradnje ali drugih vzrokov prišlo do večjih premikov zemlje. Največ je je moč najti ob cestah, železniških progah, ob bregovih rek in potokov, na zapuščenih obdelovalnih ali stavbnih zemljiščih ter na slabo komunalno urejenih javnih in drugih površinah. Od tam se širi tudi na kmetijska zemljišča. Preprečevanje njenih škodljivih vplivov je mogoče le z doslednim odstranjevanjem in preprečevanjem njenega cvetenja oziroma oblikovanja semen, s katerimi se širi dalje.
Rastline ambrozije je sicer, kot pravijo na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, treba odstraniti s koreninami vred ali odstraniti njihov nadzemni del tako, da se v tej rastni dobi ne obrastejo več. V sezoni se jih tako lahko večkrat pokosi ali pa se jih lahko zatira s herbicidom. Skratka, imetniki rastlin so dolžni poskrbeti, da ambrozija ne cveti in ne semeni. Cvetenje se večinoma začne v sredini julija in traja do konca oktobra, vrhunec pa je v avgustu in začetku septembra. Ker se v Slovenji pelinolistna ambrozija po košnji zelo hitro obrašča, morajo kmetovalci opravljati nadaljnja opazovanja zemljišč vso rastno dobo in po potrebi izvajati košnjo ali druge ukrepe zatiranja, da se prepreči nastanek semen.
Obvezno zatiranje pelinolistne ambrozije je predpisano že od leta 2010. „Pomembno je opozoriti, da so v skladu s predpisi imetniki zemljišč dolžni sami odstranjevati ambrozijo tako na kmetijskih kot tudi na nekmetijskih zemljiščih. To velja za upravljalce cest, železnic, letališč in parkov ter za občine, kmetovalce, lastnike vrtov in vse druge lastnike, upravljalce ali najemnike zemljišč", so še poudarili v upravi. Pridelovalci med drugim ne smejo prezreti, da ambrozija posredno vpliva tudi na zaraščenost posevkov in visoko vlago, kar pripelje do okužbe vrtnin s črno listno pegavostjo...Žal se mnogi lastniki zemljišč ne zavedajo, kako nevarna je ambrozija za ljudi zlasti tiste, ki so alergični na cvetni prah in sploh astmatike. Torej ambrozije ne gre podcenjevati, kajti gre za rastlino, ki je po domnevah alergologov bila pred desetletjem pri nas povezana z desetino vseh alergij, zdaj pa je delež že trikrat večji. Cvetenje ambrozije se v večini let začne v sredini julija in traja do konca oktobra, maksimum pa je v avgustu in začetku septembra. Ker se pri nas pelinolistna ambrozija po košnji zelo hitro obrašča, morajo kmetovalci opravljati nadaljnja opazovanja zemljišč vso rastno dobo in po potrebi izvajati košnjo ali druge ukrepe zatiranja, da se prepreči nastanek semen.
Ambrozija (pelinolistna žvrklja) je ena najbolj alergogenih rastlin.
Kje raste?
Je predvsem plevel zapuščenih, neobdelanih površin, zato je največ najdemo na zapuščenih kmetijskih površinah in gradbiščih, ob cestah, železniških progah, ob bregovih rek. V Sloveniji se v zadnjih letih pojavlja tudi kot plevel v koruzi, sladkorni pesi, krompirju in drugih okopavinah. Je enoletnica visoka običajno okrog 70cm - lahko zraste tudi do 1,5m, cveti v avgustu in septembru. Ena rastlina lahko proizvede 60.000 semen in nekaj milijonov pelodnih zrn. Seme ambrozije ostane kaljivo v zemlji tudi več kot 30 let.
Kaj povzroča?
Bolezni povzročene z ambrozijo so alergijski rinitis in konjunktivitis ter bronhialna alergijska astma. Težave pri ljudeh, ki so alergični povzroča od konca julija do konca septembra.
Bolezenski znaki so: srbenje nosu, kihanje, voden izcedek; srbenje oči, solzenje, otečene oči, ščemenje v očeh; kašelj, oteženo dihanje; lahko tudi splošno slabo počutje.
Kako zmanjšamo stik z alergeni?
Za zmanjšanje stika z alergeni v času največje koncentracije pelodnih zrn v zraku se priporoča: čim manj gibanja na prostem; zapiranje oken in vrat stanovanja; izogibanje travnikov s sveže pokošeno travo; prhanje, umivanje las in oblačenje svežih oblačil po bivanju zunaj; sušenje oblačil in obutve znotraj stanovanja (ne na prostem); preživljanje dopusta v krajih kjer ni ambrozije; gibanje na prostem takoj po dežju.
Kako preprečimo širjenje ambrozije?
Širjenje ambrozije preprečujemo s: puljenjem mladih rastlin s korenino (od aprila do junija); natančno, nizko košnjo v 3. dekadi junija, 3. dekadi julija, 2. dekadi avgusta in 1. dekadi septembra (tudi z zelo natančnim košenjem ni možno v celoti preprečiti cvetenja, ker stranski poganjki rastejo zelo nizko); rednim okopavanjem posevkov na manjših površinah; rednim mehanskim odstranjevanjem (ali z herbicidi) na velikih kmetijskih površinah; zatravljenjem in nizko košnjo neobdelanih površin.

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Odstranjevanje ambrozije je obvezno!