Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Predstavitev uporabe AED-ja

 

Predstavitev oživljanja z uporabo AED zaznamovala skromna udeležba

AED predstavitevV prostorih Mladinskega centra Gornja Radgona, na Trgu svobode 15, je potekala javna predstavitev temeljnih postopkov oživljanja ob uporabi avtomatskega eksternega defibrilatorja (AED), ki pa še zdaleč ni bila uspešna. Pa ne zaradi organizatorjev in izvajalcev dogodka, ki so vse naredili kot je potrebno, temveč zlasti zaradi nezainteresiranosti občanov, ki so jih običajno polna usta o tem, da se „nič koristnega ne dogaja". Zelo zaskrbljujoče in žalostno je, da se je skrbno pripravljenega dogodka, poleg ducat oseb po uradnih dolžnosti, udeležilo zgolj 5 (pet) občanov, čeprav so prav vsa gospodinjstva prejela v nabiralnik obvestilo in povabilo.

Aktualna in koristna izobraževalna delavnica je bila namenjena vsem občanom, saj so lahko spoznavali delovanje in uporabo AED. Hkrati so si udeleženci lahko obnovili tudi splošno znanje iz nudenja prve pomoči. In zato so bili upravičeno razočarani predstavniki vseh treh organizatorjev, OZ RK Gornja Radgona, Zdravstvenega doma in radgonske občine. Tako nič ne pomaga, da ima Gornja Radgona največ javno dostopnih AED, med katerimi je 13 prosto dostopnih kar 24 ur dnevno, če pa z njimi ne vemo delati. Res je sicer, da so se gasilci in še nekatere strukture usposobili za upravljanje z AED, toda vsi bi si želeli, da bi tudi laična javnost bila bolj seznanjena z uporabo te naprave za oživljanje.
Kljub slabi udeležbi občanov so dogodek izvedli, in v glavnem je jasno, da je najbolj narobe, če ob zastoju srca ne storimo ničesar! Še pred uradnim začetkom predstavitve, je prisotne pozdravila predsednica Območnega združenja RKS Gornja Radgona Silva Vračko. Praktični del prikaza, kjer so se pri uporabi AED preizkusili tudi prisotni, so predstavili člani ekipe prve pomoči OZ RK Gornja Radgona, ki sodijo med najboljše v državi, pred tem pa je o AED spregovorila vodja preventive (ZVC) v radgonskega ZD Slavica Mencinger, dipl. med. sestra. Med drugim je dejala, da so na območju Gornje Radgone, kjer trenutno deluje kar 23 AED, poleg nakupa naprav, veliko pozornost namenjali tudi izobraževanju prebivalstva za njihovo delovanje. Tako so od leta 2012, skupaj z OZ RK, poučili o delovanju AED več kot 2000 prebivalcev, med njimi tudi osnovnošolce iz 8 oz. 9 razredov. Po njenem je najbolje, če AED-ja sploh ne bi potrebovali, a če že potem je najboljše, da ga vemo uporabiti. Še posebej, ker naj bi leta 2019 po Sloveniji začel delovati novi sistem nujne medicinske pomoči, in območje Gornje Radgone bo nekakšen „žep", brez mimo vozečih reševalnih vozil, v katerih po novem naj ne bi bilo zdravnikov. „Takrat bo mreža AED še posebej aktualna, še posebej pomembno bo, da čim več laičnih državljanov zna z napravo delati. Poleg odlično usposobljene ekipe prve pomoči, ki deluje v okviru OZ RK, v Gornji Radgoni veliko pozornost namenjamo usposabljanju ljudi za rokovanje z AED. Tukaj so usposobljene na stotine gasilcev, a k sreči tudi drugi državljani, predvsem srednjih let in mladi, čeprav je tokratna predstavitev spodletela.", je med drugim dejala Slavica Mencinger, ki je vmes predstavila tudi filmček, ki so ga posneli v ZD Gornja Radgona  in ki nazorno pokaže, kako je potrebno nemudoma ukrepati tudi če, denimo na domačem druženju ali slavju in pride do zastoja srca, ki je bolj kritično kot sam infarkt.
Sicer pa, kakor je povedala Mencingarjeva, z defibrilatorjem ne moreš narediti ničesar slabega, saj te glasovno vodi skozi potek: „Edino, kar lahko naredite narobe, je, da nič ne naredite", je dejala in dodala: „V Gornji Radgoni smo dejansko lahko ponosni, saj so malo kje v tako kratkem času pridobili toliko defibrilatorjev". Ob tem smo prisotni izvedeli, da je v Pomurju, ko gre za srčno - žilne bolezni, zlasti zaradi nezdravega prehranjevanja in življenja sploh, stanje zelo kritično. So pa izkušnje z radgonskega območja, ko gre za reševanje z AED več kot pozitivne. Med drugim je naveden primer Edija Štante iz Podgrada, kateremu je bilo rešeno življenje, a brez pravočasnega začetka reševanja in nudenja prve pomoči s strani prisotnih sosedov Edija danes najbrž ne bi bilo med živimi, a njegova izkušnja se ne pozablja.„Veseli me, da so se začele aktivnosti za nabavo AED po širšem območju še zlasti v odročnih krajih", je menil Štanta, ki je izrazil zadovoljstvo, da njegove rešitelje ni prijela panika in so pravilno odreagirali. „Vsem odgovornim polagam na srce, da bi na čim več javnih in dostopnih krajih (ne pod ključem) imeli AED. Ob tem je potrebna zdravstvena vzgoja, saj bi pri skoraj vsaki družini moral vsaj en družinski član znati upravljati z napravo. Zapomnite si, srčni zastoj je bistveno bolj nevaren kot srčni infarkt", je med drugim bilo slišati na predstavitvi v Gornji Radgoni.
Kaj je sploh AED?
Bolezni srca in ožilja v Sloveniji predstavljajo skoraj 40% vseh vzrokov smrti. Zaradi nenadne srčne smrti umre letno približno 2000 ljudi (5 do 6 dnevno). Nenadna srčna smrt pomeni prenehanje delovanja srca in dihanja. Že po nekaj sekundah nezadostne prekrvavitve možganov nastopi nezavest. Če se ne izvajajo temeljni postopki oživljanja v 6. do 8. minutah nastopijo nepopravljive okvare možganov. Z vsako izgubljeno minuto se možnost preživetja zmanjša za 10%. Neposredni vzrok za srčni zastoj je huda motnja srčnega ritma, ki jo imenujemo trepetanje, migetanje srca ali ventrikularna fibrilacija (VF). Z zunanjo masažo srca nam omenjene motnje ritma ne uspe prekiniti, z njo vzdržujemo minimalni pretok krvi do možganov in preprečujemo njihovo okvaro. VF nam uspe prekiniti s sunkom električnega toka ali defibrilacijo. Torej AED je naprava, s katero lahko rešimo življenje z električnim sunkom. Naprava je varna tako za bolnike kot za ljudi brez medicinske izobrazbe, ki so pripravljeni priskočiti na pomoč sočloveku. S pomočjo samolepljivih elektrod natančno analizira aktivnost srca. Na delujoči napravi se izpišejo slikovna zaporedna navodila in glasovno vodenje v slovenskem jeziku.
Strokovnjaki poudarjajo, da v primeru migetanja srca (VF) naprava to motnjo zazna in nam po pritisku na utripajoč gumb omogoči sunek električnega toka s katerim prekinemo to nevarno motnjo ritma. Naprava nas vodi tudi pri izvajanju temeljnih postopkov oživljanja (hitrost, jakost masaže – razmerje masaž in vpihov 30/2). Ker obstajajo dokazi, da ob takojšnji pomoči očividcev preživi 2 do 3 krat več bolnikov, je smiselno ljudi osveščati in jim v obliki tečajev podajati znanje iz temeljev prve pomoči in uporabe AED. Pomoč očividcev pri nenadni srčni smrti je odločilen člen v verigi preživetja.

NA RADGONSKEM DELUJE 23 DEFIBRILATORJEV
Samo v mestu Gornja Radgona imajo kar deset AED lokacij

Na območju Gornje Radgone, ki ga pokriva radgonski zdravstveni dom, torej v občinah Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sv. Jurij ob Ščavnici, je v preteklosti uspešno potekala akcija, ki so jo poimenovali „Avtomatski defirilator v vsako vas". Tako se je v zadnjem času področje, ki ga pokriva ZD Gornja Radgona dobro oskrbelo z avtomatskim defibrilatorjem (AED). In glede na spoznanje, da pri zaustavitvi srca dejansko vsaka sekunda šteje, je jasno, da je mnogim občanom, ob morebitnem zastoju srca, omogočena dokaj hitra pomoč. Še najbolje je poskrbljeno na območju občine Gornja Radgona, kjer imajo kar 15 AED aparatov (samo v mestu jih je 10), v občini Radenci so trije (žal v kraju Radenci ni niti enega, ki bi bil dostopen 24 ur dnevno), v občini Apače sta dva defibrilatorja, v zadnjem času pa so najbolj napredovali v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, kjer imajo postavljene tri tovrstne naprave. Sicer pa so najbolj koristni defibrilatorji, ki so dostopni 24 ur na dan in takšnih je na radgonskem območju največ.
Pri nakupih AED so pomagale lokalne skupnosti, predvsem pa gospodarski subjekti, ter tudi druge organizacije in društva preko različnih dobrodelnih in podobnih aktivnosti. Kot pravi koordinatorka za preventivno zdravstveno dejavnost ZD Gornja Radgona, Slavica Mencinger, dipl. med. sestra, so poleg nabave AED skrbeli tudi za izobraževanje ljudi za uporabo omenjenih naprav, saj je izjemno pomemben tudi pouk o temeljnih postopkih oživljanja in njegovi uporabi. Ko gre za informiranje občanov povezano z napravami za oživljanje, so vsa gospodinjstva prejela letake, kjer je bilo zapisano, kje so defibrialtorji nameščeni in kako se uporabljajo, po lokalni televiziji pa so vrteli tudi priložnostni film s predstavitvijo pravilne uporabe.
In kje lahko državljani, na območju Gornje Radgone, v nujnih primerih, najdejo AED?
Občina Gornja Radgona – 24. urna dostopnost: ZD Gornja Radgona, Partizanska cesta 40; Krajevna skupnost GR, Trg svobode 12; Gasilski dom GR, Gasilska cesta 2; Dom starejših občanov, Trate 40 GR; Arcont, Ljutomerska 29 (pri vratarju); OŠ Gornja Radgona, Prežihova ul. 1; Rdeči križ, Maistrov trg 2 – pri cerkvi; Police 96 (pri zobozdravnici Miroslavi Borko Prelog); samo v času obratovanja: Betonarna Tivadar, Trate 23; Glasbena šola, Partizanska 25; KS Negova , 24-urna dostopnost: Kava bar „Graščak" Negova 17, Gasilsi dom Ivanjševci, Ivanjševci ob Ščavnici 9; Kapelica Radvenci, ob hiši Radvenci 1, Gasilski dom Spodnji Ivanjci, Spodnji Ivanjci 17; KS Spodnja Ščavnica, 24-urna dostopnost: Gasilski dom Spodnja Ščavnica, Spodnja Ščavnica 19B; Občina Radenci, 24-urna dostopnost: Gasilski dom Janžev Vrh, Janžev Vrh 6, Gasilski dom Kapela, Kapelski Vrh 90; v času obratovanj: Podjetje Tehno SIM, Panonska ulica 5, Radenci; Občina Apače, 24-urna dostopnost: OŠ Apače, 38, Trgovina Dresler, Podgorje 32; Občina Sveti Jurij ob Ščavnici: Teksas bar, Videm 12; Gasilski dom Stara Gora, Stara gora 12, Gasilski dom Rožički Vrh, Rožički vrh 54.

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Predstavitev uporabe AED-ja