Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Predstavitev uporabe AED-ja

 

Predstavitev oživljanja z uporabo AED zaznamovala skromna udeležba

AED predstavitevV prostorih Mladinskega centra Gornja Radgona, na Trgu svobode 15, je potekala javna predstavitev temeljnih postopkov oživljanja ob uporabi avtomatskega eksternega defibrilatorja (AED), ki pa še zdaleč ni bila uspešna. Pa ne zaradi organizatorjev in izvajalcev dogodka, ki so vse naredili kot je potrebno, temveč zlasti zaradi nezainteresiranosti občanov, ki so jih običajno polna usta o tem, da se „nič koristnega ne dogaja". Zelo zaskrbljujoče in žalostno je, da se je skrbno pripravljenega dogodka, poleg ducat oseb po uradnih dolžnosti, udeležilo zgolj 5 (pet) občanov, čeprav so prav vsa gospodinjstva prejela v nabiralnik obvestilo in povabilo.

Aktualna in koristna izobraževalna delavnica je bila namenjena vsem občanom, saj so lahko spoznavali delovanje in uporabo AED. Hkrati so si udeleženci lahko obnovili tudi splošno znanje iz nudenja prve pomoči. In zato so bili upravičeno razočarani predstavniki vseh treh organizatorjev, OZ RK Gornja Radgona, Zdravstvenega doma in radgonske občine. Tako nič ne pomaga, da ima Gornja Radgona največ javno dostopnih AED, med katerimi je 13 prosto dostopnih kar 24 ur dnevno, če pa z njimi ne vemo delati. Res je sicer, da so se gasilci in še nekatere strukture usposobili za upravljanje z AED, toda vsi bi si želeli, da bi tudi laična javnost bila bolj seznanjena z uporabo te naprave za oživljanje.
Kljub slabi udeležbi občanov so dogodek izvedli, in v glavnem je jasno, da je najbolj narobe, če ob zastoju srca ne storimo ničesar! Še pred uradnim začetkom predstavitve, je prisotne pozdravila predsednica Območnega združenja RKS Gornja Radgona Silva Vračko. Praktični del prikaza, kjer so se pri uporabi AED preizkusili tudi prisotni, so predstavili člani ekipe prve pomoči OZ RK Gornja Radgona, ki sodijo med najboljše v državi, pred tem pa je o AED spregovorila vodja preventive (ZVC) v radgonskega ZD Slavica Mencinger, dipl. med. sestra. Med drugim je dejala, da so na območju Gornje Radgone, kjer trenutno deluje kar 23 AED, poleg nakupa naprav, veliko pozornost namenjali tudi izobraževanju prebivalstva za njihovo delovanje. Tako so od leta 2012, skupaj z OZ RK, poučili o delovanju AED več kot 2000 prebivalcev, med njimi tudi osnovnošolce iz 8 oz. 9 razredov. Po njenem je najbolje, če AED-ja sploh ne bi potrebovali, a če že potem je najboljše, da ga vemo uporabiti. Še posebej, ker naj bi leta 2019 po Sloveniji začel delovati novi sistem nujne medicinske pomoči, in območje Gornje Radgone bo nekakšen „žep", brez mimo vozečih reševalnih vozil, v katerih po novem naj ne bi bilo zdravnikov. „Takrat bo mreža AED še posebej aktualna, še posebej pomembno bo, da čim več laičnih državljanov zna z napravo delati. Poleg odlično usposobljene ekipe prve pomoči, ki deluje v okviru OZ RK, v Gornji Radgoni veliko pozornost namenjamo usposabljanju ljudi za rokovanje z AED. Tukaj so usposobljene na stotine gasilcev, a k sreči tudi drugi državljani, predvsem srednjih let in mladi, čeprav je tokratna predstavitev spodletela.", je med drugim dejala Slavica Mencinger, ki je vmes predstavila tudi filmček, ki so ga posneli v ZD Gornja Radgona  in ki nazorno pokaže, kako je potrebno nemudoma ukrepati tudi če, denimo na domačem druženju ali slavju in pride do zastoja srca, ki je bolj kritično kot sam infarkt.
Sicer pa, kakor je povedala Mencingarjeva, z defibrilatorjem ne moreš narediti ničesar slabega, saj te glasovno vodi skozi potek: „Edino, kar lahko naredite narobe, je, da nič ne naredite", je dejala in dodala: „V Gornji Radgoni smo dejansko lahko ponosni, saj so malo kje v tako kratkem času pridobili toliko defibrilatorjev". Ob tem smo prisotni izvedeli, da je v Pomurju, ko gre za srčno - žilne bolezni, zlasti zaradi nezdravega prehranjevanja in življenja sploh, stanje zelo kritično. So pa izkušnje z radgonskega območja, ko gre za reševanje z AED več kot pozitivne. Med drugim je naveden primer Edija Štante iz Podgrada, kateremu je bilo rešeno življenje, a brez pravočasnega začetka reševanja in nudenja prve pomoči s strani prisotnih sosedov Edija danes najbrž ne bi bilo med živimi, a njegova izkušnja se ne pozablja.„Veseli me, da so se začele aktivnosti za nabavo AED po širšem območju še zlasti v odročnih krajih", je menil Štanta, ki je izrazil zadovoljstvo, da njegove rešitelje ni prijela panika in so pravilno odreagirali. „Vsem odgovornim polagam na srce, da bi na čim več javnih in dostopnih krajih (ne pod ključem) imeli AED. Ob tem je potrebna zdravstvena vzgoja, saj bi pri skoraj vsaki družini moral vsaj en družinski član znati upravljati z napravo. Zapomnite si, srčni zastoj je bistveno bolj nevaren kot srčni infarkt", je med drugim bilo slišati na predstavitvi v Gornji Radgoni.
Kaj je sploh AED?
Bolezni srca in ožilja v Sloveniji predstavljajo skoraj 40% vseh vzrokov smrti. Zaradi nenadne srčne smrti umre letno približno 2000 ljudi (5 do 6 dnevno). Nenadna srčna smrt pomeni prenehanje delovanja srca in dihanja. Že po nekaj sekundah nezadostne prekrvavitve možganov nastopi nezavest. Če se ne izvajajo temeljni postopki oživljanja v 6. do 8. minutah nastopijo nepopravljive okvare možganov. Z vsako izgubljeno minuto se možnost preživetja zmanjša za 10%. Neposredni vzrok za srčni zastoj je huda motnja srčnega ritma, ki jo imenujemo trepetanje, migetanje srca ali ventrikularna fibrilacija (VF). Z zunanjo masažo srca nam omenjene motnje ritma ne uspe prekiniti, z njo vzdržujemo minimalni pretok krvi do možganov in preprečujemo njihovo okvaro. VF nam uspe prekiniti s sunkom električnega toka ali defibrilacijo. Torej AED je naprava, s katero lahko rešimo življenje z električnim sunkom. Naprava je varna tako za bolnike kot za ljudi brez medicinske izobrazbe, ki so pripravljeni priskočiti na pomoč sočloveku. S pomočjo samolepljivih elektrod natančno analizira aktivnost srca. Na delujoči napravi se izpišejo slikovna zaporedna navodila in glasovno vodenje v slovenskem jeziku.
Strokovnjaki poudarjajo, da v primeru migetanja srca (VF) naprava to motnjo zazna in nam po pritisku na utripajoč gumb omogoči sunek električnega toka s katerim prekinemo to nevarno motnjo ritma. Naprava nas vodi tudi pri izvajanju temeljnih postopkov oživljanja (hitrost, jakost masaže – razmerje masaž in vpihov 30/2). Ker obstajajo dokazi, da ob takojšnji pomoči očividcev preživi 2 do 3 krat več bolnikov, je smiselno ljudi osveščati in jim v obliki tečajev podajati znanje iz temeljev prve pomoči in uporabe AED. Pomoč očividcev pri nenadni srčni smrti je odločilen člen v verigi preživetja.

NA RADGONSKEM DELUJE 23 DEFIBRILATORJEV
Samo v mestu Gornja Radgona imajo kar deset AED lokacij

Na območju Gornje Radgone, ki ga pokriva radgonski zdravstveni dom, torej v občinah Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sv. Jurij ob Ščavnici, je v preteklosti uspešno potekala akcija, ki so jo poimenovali „Avtomatski defirilator v vsako vas". Tako se je v zadnjem času področje, ki ga pokriva ZD Gornja Radgona dobro oskrbelo z avtomatskim defibrilatorjem (AED). In glede na spoznanje, da pri zaustavitvi srca dejansko vsaka sekunda šteje, je jasno, da je mnogim občanom, ob morebitnem zastoju srca, omogočena dokaj hitra pomoč. Še najbolje je poskrbljeno na območju občine Gornja Radgona, kjer imajo kar 15 AED aparatov (samo v mestu jih je 10), v občini Radenci so trije (žal v kraju Radenci ni niti enega, ki bi bil dostopen 24 ur dnevno), v občini Apače sta dva defibrilatorja, v zadnjem času pa so najbolj napredovali v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, kjer imajo postavljene tri tovrstne naprave. Sicer pa so najbolj koristni defibrilatorji, ki so dostopni 24 ur na dan in takšnih je na radgonskem območju največ.
Pri nakupih AED so pomagale lokalne skupnosti, predvsem pa gospodarski subjekti, ter tudi druge organizacije in društva preko različnih dobrodelnih in podobnih aktivnosti. Kot pravi koordinatorka za preventivno zdravstveno dejavnost ZD Gornja Radgona, Slavica Mencinger, dipl. med. sestra, so poleg nabave AED skrbeli tudi za izobraževanje ljudi za uporabo omenjenih naprav, saj je izjemno pomemben tudi pouk o temeljnih postopkih oživljanja in njegovi uporabi. Ko gre za informiranje občanov povezano z napravami za oživljanje, so vsa gospodinjstva prejela letake, kjer je bilo zapisano, kje so defibrialtorji nameščeni in kako se uporabljajo, po lokalni televiziji pa so vrteli tudi priložnostni film s predstavitvijo pravilne uporabe.
In kje lahko državljani, na območju Gornje Radgone, v nujnih primerih, najdejo AED?
Občina Gornja Radgona – 24. urna dostopnost: ZD Gornja Radgona, Partizanska cesta 40; Krajevna skupnost GR, Trg svobode 12; Gasilski dom GR, Gasilska cesta 2; Dom starejših občanov, Trate 40 GR; Arcont, Ljutomerska 29 (pri vratarju); OŠ Gornja Radgona, Prežihova ul. 1; Rdeči križ, Maistrov trg 2 – pri cerkvi; Police 96 (pri zobozdravnici Miroslavi Borko Prelog); samo v času obratovanja: Betonarna Tivadar, Trate 23; Glasbena šola, Partizanska 25; KS Negova , 24-urna dostopnost: Kava bar „Graščak" Negova 17, Gasilsi dom Ivanjševci, Ivanjševci ob Ščavnici 9; Kapelica Radvenci, ob hiši Radvenci 1, Gasilski dom Spodnji Ivanjci, Spodnji Ivanjci 17; KS Spodnja Ščavnica, 24-urna dostopnost: Gasilski dom Spodnja Ščavnica, Spodnja Ščavnica 19B; Občina Radenci, 24-urna dostopnost: Gasilski dom Janžev Vrh, Janžev Vrh 6, Gasilski dom Kapela, Kapelski Vrh 90; v času obratovanj: Podjetje Tehno SIM, Panonska ulica 5, Radenci; Občina Apače, 24-urna dostopnost: OŠ Apače, 38, Trgovina Dresler, Podgorje 32; Občina Sveti Jurij ob Ščavnici: Teksas bar, Videm 12; Gasilski dom Stara Gora, Stara gora 12, Gasilski dom Rožički Vrh, Rožički vrh 54.

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Predstavitev uporabe AED-ja