Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Abrahamovec je gostil pisano druščino

Žetev MulecNa domačiji Jerice in Srečka Muleca v Radvencih pri Negovi (nekoč Klolerjeva kmetija), je bilo konec minulega tedna nadvse veselo. Tam so se zbrali člani TD Negova-Spodnji Ivanjci, ter pripravili prikaz žetve in mlatitve pšenice po starem običaju. In ker je virt Srečko hkrati praznoval lep življenjski jubilej, srečanje z Abrahamom, je jasno, da je bilo na njivi in »gümli« še bolj razigrano in prijetno. V nadvse veselem razpoloženju, tako kot je bilo to včasih, je potekala: žetev, »delaje« snopov, povezanih s panti, mlatitev z mlatilnico, spravilo zrnja, postavljanje kopice iz slame...

Na negovskem koncu je potekalo veselo srečanje ob žetvi in mlačvi

Slovenci in Avstrijci med Weitersfeldu in Sladkim Vrhom složno skočili v Muro

Mura Veliki skokLetošnjemu Velikemu skoku/Big Jump so se blizu broda na Muri med Trnovim ob Muri (Weitersfeldu) in Sladkim Vrhom pridružili tako Avstrijci kot Slovenci. Tako so se natanko ob 15.00  pridružili tisočim Evropejcem, ki so skočili v vse večje reke in jezera, da bi tako opozorili na njihovo veliko bogastvo. Veliki skok je tokrat že drugič potekal na tem mestu in je signal Evropi, ki nas opominja na potrebo po zaščiti naših voda, hkrati pa opozarja na čiste reke. Obenem pa je bil še en poziv, da mora Mura na tem delu in v celotni Sloveniji teče brez ovir. Koordinator kampanje Rešimo Muro Stojan Habjanič je ob tem povedal: "Tudi danes je tukaj očitno, da reke ne damo. Reka je del življenja, ljudje so se preselili k reki, jo znova vzljubili, tako kot je bilo to nekoč blizu njihovih življenj in tako življenje si predstavljamo tudi v prihodnje tako ob mejni reki kot vzdolž celotne reke v Sloveniji."

Z Velikim skokom so opozorili na pomen reke Mure

Najmlajši Luka z osmimi, najstarejših Ivan s 73 leti!

Harmonikarji KonjiščeKljub veliki vročini, ki je pritiskala je minuli konec tedna znova bilo veselo in razigrano v idiličnem turistično rekreacijskem centru (TRC) Zgornje Konjišče. V organizaciji Turističnega društva Čemaž – Apaške doline je namreč v sencah potekal 11. „Veseli popoldan s harmonikarji", ko so številni, predvsem mladi ljubiteljski harmonikarji raztegnili meh. Tokrat je v Zgornje Konjišče prišlo 11 mladih glasbenikov iz širšega območja skrajnjega severovzhoda Slovenije, iz Štajerske in Pomurja. Med udeleženci kaže omeniti predvsem najmlajšega udeleženca Luko Kaučiča iz bližnjega Podgorja in 73-letnega Ivana Pompergerja iz Sladkega Vrha, njuna razlika v letih pa je znašala kar 65 let. V okviru prireditve, na kateri se je zbralo tudi veliko število obiskovalcev in gostov od blizu in daleč, tudi z druge strani reke Mure, iz sosednje Avstrije, so se mnogi razveselili z bogatimi dobitki na srečelovu, ki so ga med drugim pripravili.

Harmonikarji so enajstič raztegnili meh v Zgornjem Konjišču

MK Lisjak, ki velja za enega bolj dejavnih na tem območju, pripravil 15. srečanje motoristov

Motoristi KonjiščeVišje temperature in sončno vreme so na ceste že od marca in aprila naprej privabile mnogo motoristov, med katerimi so tudi člani Motorističnega kluba Lisjak iz Apaške doline (MK Lisjak), ki po svoji aktivnosti in angažiranosti, zlasti pri prometni varnosti, velja za enega bolj dejavnih motorističnih klubov pri nas. Ena njihovih osrednjih aktivnosti je organizacija tradicionalnega motorističnega srečanja, ki je tudi letos potekalo ob izteku šolskega leta in meseca junija, v Zgornjem Konjišču. Letošnje, že kar 15. srečanje zapovrstjo, je torej tudi letos potekalo na območju občine Apače, natančneje na lokaciji ribiškega doma v Zgornjem Konjišču, a se veseljaki na enoslednih kolesih niso zadovoljili samo s tem, temveč so imeli več aktivnosti.

Motoristi so se srečali v Zgornjem Konjišču

Tjaša pred Anejem in Renejem

Otročki dan MahovciŠportno-turistično društvo Mahovci, ki je nekakšen nosilec družabnega življenja v domači vasi v Apaški dolini, je tudi letos pripravilo tradicionalni otroški dan. Na športnem centru v Mahovcih so za male in nekoliko večje otroke pripravili dve otroški igrali in sicer, gasilka in fusbal na štangi. Prav tako so organizirali dejavnosti za otroke, in sicer tekmo med dvema vodnima balonoma, ki je bila najbolj priljubljena med otroci, ki so prišli iz širšega območja Apaške doline. Na koncu so trije najboljši (1. Tjaša Horvat, 2. Anej Dresler, 3. Rene Leopold) udeleženci dobili priznanje za dosežena mesta in pa majhne praktične nagrade.

Malčki so se zabavali na „otroškem dnevu

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Zatiskanje oči samo stopnjuje nasilje

 

Po Pomurju potekajo 16-dnevni mednarodni dnevi boja proti nasilju nad ženskami

Nasilje nad ženskamiGornja Radgona – Na območju Pomurja, pravzaprav v centrih za socialno delo Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, med 25. novembrom in 10. decembrom potekajo aktivnosti posvečene boju proti nasilju nad ženskami. V spomin na sestre Mirabel, ki so bile brutalno umorjene v času Trujillove diktature v Dominikanski republiki leta 1960, je namreč Generalna skupščina združenih narodov na 1. feministični konferenci Latinske Amerike in Karibov v Bogoti leta 1981 razglasila 25. november za mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. Šestnajstdnevne akcije proti nasilju nad ženskami so tako del svetovne kampanje za človekove pravice žensk. Prva kampanja je potekala leta 1991. Akcije se začnejo 25. novembra z mednarodnim dnem boja proti nasilju nad ženskami in zaključijo 10. decembra s svetovnim dnevom človekovih pravic.

„Z namenom ozaveščanja javnosti in aktivne soudeležbe vseh, ki lahko prispevamo k spremembam na tem področju, po vsem svetu potekajo dnevi aktivizma proti nasilju nad ženskami in nasilju na podlagi spola. Nasilje nad ženskami je namreč ena najresnejših oblik kršenja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zato zahteva nujen odziv vseh institucij in organizacij v smeri preprečevanja in nudenja ustrezne pomoči žrtvam. Svetovni statistični podatki kažejo, da se največ nasilja nad ženskami dogaja v družini. Prisotno je v vseh kulturah in družbenih slojih in ne zgolj med revnejšo in slabše izobraženo populacijo, kot ljudje pogosto zmotno mislijo. Statistike kažejo, da vsaka četrta ženska v Evropski uniji vsakodnevno doživlja nasilje v svojem domu ali izven njega. Nacionalna raziskava o nasilju v zasebni sferi in v partnerskih odnosih je pokazala, da je vsaka druga ženska v Sloveniji od dopolnjenega 15. leta starosti doživela eno od oblik nasilja. 92 % povzročiteljev fizičnega nasilja nad ženskami je moških", razmišlja o tej problematiki Tina Vukan, univ. dipl. soc. del., spec., regijska koordinatorica za preprečevanje nasilja v družini za Pomurje, ki je sicer zaposlena pri CSD Gornja Radgona, katere vloga kot regijske koordinatorke za preprečevanje nasilja je med drugim tudi vzdrževanje in razvijanje mreže med javnimi in nevladnimi institucijami, ki delujejo v regiji na področju zaščite pred nasiljem, usklajevanje postopkov delovanja in sodelovanje med njimi, strokovna podpora in usposabljanje ter senzibiliziranje strokovne in laične javnosti, analiziranje stanja na področju nasilja v regiji ter povezovanje in koordiniranje dela na državnem nivoju.
Žrtve nasilja se sicer lahko po pomoč obrnejo na center za socialno delo, policijo, nevladne organizacije, zdravstveno službo,... Vsi ti so se dolžni na informacijo o nasilju odzvati in se povezati med seboj v učinkovito mrežo pomoči, kajti zatiskanje oči samo vodi do dodatnega nasilja oziroma ga samo stopnjuje. „Inštitucije in nevladne organizacije, ki delujemo na področju preprečevanja nasilja v družini v pomurski regiji (Centri za socialno delo Pomurja, Policija, Varna hiša Pomurja, Materinski dom Škofijske Karitas Pomurja s svetovalnico, Krizni center za žrtve nasilja v družini in druge) tokrat svojo pozornost usmerjamo v prikaz mreže pomoči žrtvam. Strokovne delavke Materinskega doma Škofijske Karitas Pomurja, Varne hiše Pomurja in Centra za socialno delo Gornja Radgona smo izdelale makete institucij in nevladnih organizacij, ki smo povezane v mrežo pomoči žrtvam nasilja v družini", dodaja Vukanova.
Razstave omenjenih maket so si lahko zainteresirani ogledali: v prostorih Centra za socialno delo Gornja Radgona (Partizanska c. 21, II. nadstropje), nato v trgovini Jager v Ljutomeru, v Kulturnem domu Lendava in trenutno, do 12.12. še v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota (Zvezna ul. 10, Murska Sobota). Z razstavo so strokovne delavke materinskega doma Škofijske karitas Pomurja, Varne hiše Pomurja in CSD Gornja Radgona želele nazorno prikazati povezanost in delovanje vseh ustanov v regiji, na katere se lahko žrtve obrnejo takoj, ko se odločijo, da bodo izstopile iz nasilnega partnerskega odnosa. Žrtve lahko brez formalnih prijav ali upoštevanja nekega vrstnega reda v vsakem trenutku pokličejo na katerokoli od prikazanih ustanov, bodisi policijo, center za socialno delo, varno hišo, materinski dom ali nevladno organizacijo, te pa potem s skupnim delovanjem takoj pomagajo...
Po Tini Vukan je tudi nasilje v družini družben problem, saj gre za nasilje kot zlorabo moči. Sem sodijo: fizično, psihično, spolno, ekonomsko in druga nasilja. Razširjena je tudi definicija nasilja, ki vključuje tudi zanemarjanje in grožnjo zlasti do družinskih članov. „Nasilje v družini je nedopustno, saj gre za kršenje temeljnih človekovih pravic in je v naši zakonodaji opredeljeno in tretirano kot kaznivo dejanje", pravi Vukanova, ki je osvetlila nekatere možne vzroke za tveganje razvoja nasilnih odnosov. Ovrgla je zmotno prepričanje, da je za nasilno vedenje (so)odgovorna žrtev. Tudi zloraba alkohola in drugih prepovedanih substanc, brezposelnost, socialna izključenost, revščina,... sicer povečujejo tveganje za izbruhe nasilja v družini, vendar je za nasilno vedenje odgovoren povzročitelj. Zavedati se je potrebno, da je nasilje v družini družben problem. Čeprav se odvija v intimnem, zasebnem prostoru, ga ne bi smeli prezreti. Še manj obsojati žrtve, kadar se ne zmorejo izviti iz nasilnega odnosa. Za nasilje v družini je namreč značilen »krog nasilja«, katerega je izredno težko prekiniti. Gre za ponavljajoča obdobja naraščanja napetosti, ki se stopnjujejo do izbruha nasilja, temu pa sledijo obdobja obžalovanja. V obdobju naraščanja napetosti žrtev poskuša storiti vse, da do izbruha ne bi prišlo. Vendar to ni mogoče. Ko je napetost prevelika, povzročitelj izbruhne. Žrtev pa krivi sebe, ker ji s svojimi prizadevanji ni uspelo preprečiti nasilja. Prestrašena je, zmedena, izčrpna in ne vidi izhoda. Izbruhu nasilja sledi obdobje obžalovanja, ko se povzročitelj nasilja opravičuje in obljublja, da se ne bo več zgodilo. Sledijo t.i. »medeni tedni«. Žrtev verjame obljubam oz. goji upe, ki jih opira prav na to izkušnjo mirnih obdobij. Vendar pa se krog nasilja vrti vedno znova, vse hitreje, intenziteta izbruhov pa je pogosto vedno hujša...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Zatiskanje oči samo stopnjuje nasilje