V Gasilskem domu Zbigovci se je trlo otrok in njihovih spremljevalcev

Majolkin MiklavžPodobno kot vsako leto, ko se začne veseli december z obiskom prvega dobrega moža Miklavža, so zraven tudi letos bili aktivisti Turističnega društva Majolka. V sodelovanju s PGD Zbigovci so namreč spet pripravili lep dogodek za najmlajše iz Zbigovcev in okolice. Tokrat se je prireditve z obiskom sv. Miklavža in obdaritvijo udeležilo kar 105 otrok, ki so v prostore domačega gasilskega doma prišli s svojimi starši, dedki, babicami...

„Majolkin

Med srčnimi bolniki skrajnega severovzhoda države je dišalo po pečenem kostanju

Koronarci KonjiščeKoronarno društvo Radenci, ki združuje okrog 140 članic in članov (srčno – žilnih bolnikov) iz širšega območja severovzhodne Slovenije, predvsem, iz Pomurja in Slovenskih goric, s številnimi dejavnostmi, nenehno skrbi za boljše počutje članstva in sploh društva. Tako kot celo leto, se številne aktivnosti, kot so strokovna predavanja, na katerih članstvo in vse druge seznanjajo o različnih temah povezanih s srčnimi in žilnimi obolenji, delavnice, predstavitve, telovadba, vaje, izleti, hoje..., vrstijo tudi v teh jesenskih dnevih.

Koronarcem druženje veliko pomeni

Župnik ji je doma ob obhajilu podelil sveto hostijo

Terezija Kocbek - jubilejŽe nekoč, ko še ni bilo avtomobilov in drugih prevoznih sredstev, ko ljudje niso toliko hodili od hiše do hiše, saj so morali hoditi peš, so se mnogi bolj kot danes veselili obiskov. A tudi tokratnega obiska, ko so se številni pripeljali z avtomobili, se je še posebej razveselila 90 - letna slavljenka Terezija Kocbek, ki živi na Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, z ene in iz Radencev z druge strani. Ob njenem lepem življenjskem jubileju, sta jo namreč obiskali delegaciji Rdečega križa in župnijskega Karitasa, ki so ji prišli voščit za njen 90. rojstni dan, ki ga je praznovala v družbi svojih najbližjih. Delegacijo KO RK Črešnjevci - Zbigovci sta predstavljala predsednik Janko Avguštin in Dragica Vrbančič, delegacijo Karitasa pa: Cvetka Kurnik, Mira Hamler in Ana Rauter, ter radgonski župnik Franc Hozjan. Po izrečenih čestitkah in izročitvi priložnostnih daril, je župnik Hozjan slavljenko povabil k sv. obhajilu in ji podelil sv. hostijo. Šele po vseh opravljenih formalnostih, so bili vsi povabljeni k bogato obloženi mizi, ki sta jo pripravila »stara« gospodarja posesti Dragica in Franc Kocbek.

Terezija Kocbek z Orehovskega Vrha obeležila visok življenjski jubilej

Negovski gasilci ob njegovem visokem jubileju obiskali tovariša Maksa Lončariča

Maks Lončarič jubilejTe dni, ko praznuje Maks Lončarič lep okrogel jubilej – 80. rojstni dan, so ga med drugimi obiskali tudi gasilski tovariši. Na njegovem domu v Negovi, natančneje v zaselku Negovska vas, kjer živi, je prijaznega Maksa obiskala močna gasilska delegacija PGD Negova, kjer je tudi sam član že več kot 60 let, na čelu z aktualnim predsednikom Štefanom Puckom. Po opravljenih čestitkah in izročenem darilu, so obiskovalci in gostje zasedli bogato obloženo mizo, za kar sta poskrbeli hčerka Jožica in slavljenčeva žena Pepika. Potem, ko so ob napitnici »Kolko kapljic tolko let...«, nazdravili s penino, kot se za tak jubilej spodobi, je stekel prijazen pogovor s slavljencem. Ob tem so obujali tudi spomine na Maksovo prehojeno pot v gasilkah vrstah PGD Negova.

Če je nekdo član gasilske druščine več kot 60 let...

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Pečerovce) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

DödolijadaKulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, je na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 16. Dödolijado in 21. Zlata kijanco, prvič pa tudi biciklijado. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline, mnogi rekreativci pa so se podali na daljše ali krajše kolesarske potepe. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo več kot 30 ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

V praksi potrjujejo „demenci prijazno točko"

Sprehod DSO GRPodobno kot že nekaj let so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona svetovni dan Alzheimerjeve bolezni obeležili s pohodom ali sprehodom v bližnji mestni park. Že zjutraj je na enoti za stanovalce z demenco, vladalo posebno vzdušje. Po zajtrku so se namreč stanovalci ob pomoči domskega osebja uredili, oblekli, nekateri so si pripravili invalidske vozičke in »hojice« ter se že pred napovedano uro zbrali v avli doma. Kot prostovoljci so se jim pridružili še nekateri iz bivalne enote in nekaj zaposlenih ter direktor DSO, mag. Marjan Žula. Kmalu je povorka počasi krenila proti bližnjemu mestnemu parku.

Sprehod za spomin ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni

Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Zatiskanje oči samo stopnjuje nasilje

 

Po Pomurju potekajo 16-dnevni mednarodni dnevi boja proti nasilju nad ženskami

Nasilje nad ženskamiGornja Radgona – Na območju Pomurja, pravzaprav v centrih za socialno delo Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, med 25. novembrom in 10. decembrom potekajo aktivnosti posvečene boju proti nasilju nad ženskami. V spomin na sestre Mirabel, ki so bile brutalno umorjene v času Trujillove diktature v Dominikanski republiki leta 1960, je namreč Generalna skupščina združenih narodov na 1. feministični konferenci Latinske Amerike in Karibov v Bogoti leta 1981 razglasila 25. november za mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. Šestnajstdnevne akcije proti nasilju nad ženskami so tako del svetovne kampanje za človekove pravice žensk. Prva kampanja je potekala leta 1991. Akcije se začnejo 25. novembra z mednarodnim dnem boja proti nasilju nad ženskami in zaključijo 10. decembra s svetovnim dnevom človekovih pravic.

„Z namenom ozaveščanja javnosti in aktivne soudeležbe vseh, ki lahko prispevamo k spremembam na tem področju, po vsem svetu potekajo dnevi aktivizma proti nasilju nad ženskami in nasilju na podlagi spola. Nasilje nad ženskami je namreč ena najresnejših oblik kršenja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zato zahteva nujen odziv vseh institucij in organizacij v smeri preprečevanja in nudenja ustrezne pomoči žrtvam. Svetovni statistični podatki kažejo, da se največ nasilja nad ženskami dogaja v družini. Prisotno je v vseh kulturah in družbenih slojih in ne zgolj med revnejšo in slabše izobraženo populacijo, kot ljudje pogosto zmotno mislijo. Statistike kažejo, da vsaka četrta ženska v Evropski uniji vsakodnevno doživlja nasilje v svojem domu ali izven njega. Nacionalna raziskava o nasilju v zasebni sferi in v partnerskih odnosih je pokazala, da je vsaka druga ženska v Sloveniji od dopolnjenega 15. leta starosti doživela eno od oblik nasilja. 92 % povzročiteljev fizičnega nasilja nad ženskami je moških", razmišlja o tej problematiki Tina Vukan, univ. dipl. soc. del., spec., regijska koordinatorica za preprečevanje nasilja v družini za Pomurje, ki je sicer zaposlena pri CSD Gornja Radgona, katere vloga kot regijske koordinatorke za preprečevanje nasilja je med drugim tudi vzdrževanje in razvijanje mreže med javnimi in nevladnimi institucijami, ki delujejo v regiji na področju zaščite pred nasiljem, usklajevanje postopkov delovanja in sodelovanje med njimi, strokovna podpora in usposabljanje ter senzibiliziranje strokovne in laične javnosti, analiziranje stanja na področju nasilja v regiji ter povezovanje in koordiniranje dela na državnem nivoju.
Žrtve nasilja se sicer lahko po pomoč obrnejo na center za socialno delo, policijo, nevladne organizacije, zdravstveno službo,... Vsi ti so se dolžni na informacijo o nasilju odzvati in se povezati med seboj v učinkovito mrežo pomoči, kajti zatiskanje oči samo vodi do dodatnega nasilja oziroma ga samo stopnjuje. „Inštitucije in nevladne organizacije, ki delujemo na področju preprečevanja nasilja v družini v pomurski regiji (Centri za socialno delo Pomurja, Policija, Varna hiša Pomurja, Materinski dom Škofijske Karitas Pomurja s svetovalnico, Krizni center za žrtve nasilja v družini in druge) tokrat svojo pozornost usmerjamo v prikaz mreže pomoči žrtvam. Strokovne delavke Materinskega doma Škofijske Karitas Pomurja, Varne hiše Pomurja in Centra za socialno delo Gornja Radgona smo izdelale makete institucij in nevladnih organizacij, ki smo povezane v mrežo pomoči žrtvam nasilja v družini", dodaja Vukanova.
Razstave omenjenih maket so si lahko zainteresirani ogledali: v prostorih Centra za socialno delo Gornja Radgona (Partizanska c. 21, II. nadstropje), nato v trgovini Jager v Ljutomeru, v Kulturnem domu Lendava in trenutno, do 12.12. še v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota (Zvezna ul. 10, Murska Sobota). Z razstavo so strokovne delavke materinskega doma Škofijske karitas Pomurja, Varne hiše Pomurja in CSD Gornja Radgona želele nazorno prikazati povezanost in delovanje vseh ustanov v regiji, na katere se lahko žrtve obrnejo takoj, ko se odločijo, da bodo izstopile iz nasilnega partnerskega odnosa. Žrtve lahko brez formalnih prijav ali upoštevanja nekega vrstnega reda v vsakem trenutku pokličejo na katerokoli od prikazanih ustanov, bodisi policijo, center za socialno delo, varno hišo, materinski dom ali nevladno organizacijo, te pa potem s skupnim delovanjem takoj pomagajo...
Po Tini Vukan je tudi nasilje v družini družben problem, saj gre za nasilje kot zlorabo moči. Sem sodijo: fizično, psihično, spolno, ekonomsko in druga nasilja. Razširjena je tudi definicija nasilja, ki vključuje tudi zanemarjanje in grožnjo zlasti do družinskih članov. „Nasilje v družini je nedopustno, saj gre za kršenje temeljnih človekovih pravic in je v naši zakonodaji opredeljeno in tretirano kot kaznivo dejanje", pravi Vukanova, ki je osvetlila nekatere možne vzroke za tveganje razvoja nasilnih odnosov. Ovrgla je zmotno prepričanje, da je za nasilno vedenje (so)odgovorna žrtev. Tudi zloraba alkohola in drugih prepovedanih substanc, brezposelnost, socialna izključenost, revščina,... sicer povečujejo tveganje za izbruhe nasilja v družini, vendar je za nasilno vedenje odgovoren povzročitelj. Zavedati se je potrebno, da je nasilje v družini družben problem. Čeprav se odvija v intimnem, zasebnem prostoru, ga ne bi smeli prezreti. Še manj obsojati žrtve, kadar se ne zmorejo izviti iz nasilnega odnosa. Za nasilje v družini je namreč značilen »krog nasilja«, katerega je izredno težko prekiniti. Gre za ponavljajoča obdobja naraščanja napetosti, ki se stopnjujejo do izbruha nasilja, temu pa sledijo obdobja obžalovanja. V obdobju naraščanja napetosti žrtev poskuša storiti vse, da do izbruha ne bi prišlo. Vendar to ni mogoče. Ko je napetost prevelika, povzročitelj izbruhne. Žrtev pa krivi sebe, ker ji s svojimi prizadevanji ni uspelo preprečiti nasilja. Prestrašena je, zmedena, izčrpna in ne vidi izhoda. Izbruhu nasilja sledi obdobje obžalovanja, ko se povzročitelj nasilja opravičuje in obljublja, da se ne bo več zgodilo. Sledijo t.i. »medeni tedni«. Žrtev verjame obljubam oz. goji upe, ki jih opira prav na to izkušnjo mirnih obdobij. Vendar pa se krog nasilja vrti vedno znova, vse hitreje, intenziteta izbruhov pa je pogosto vedno hujša...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Zatiskanje oči samo stopnjuje nasilje