Snopovci so se srečali s Kristino iz Kanade

SNOP 2018Na Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, v Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec minulega tedna potekalo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop. Srečanje, ki ga je pripravila Anica Maras – Pika, je bilo pravzaprav srečanje z zvesto poslušalko Snopa Kristino iz Kanade. Kristina, rojena Peserl, se je rodila v Jurovskem Dolu, v Kanadi pa živi že 52 let. Nadvse prijetnega srečanja, ki je bilo v celoti posvečeno Kristini, se je udeležilo 46 udeležencev iz cele Slovenije.

Zanimivo druženje „Nočnih ptičev

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Beltince) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

Dödölijada PuconciMinulo nedeljo je Kulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 15. Dödolijado in 20. Zlata kijanco. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo sedemnajst ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

Mariborske „lisičke" so se, z več kot 170 gobjimi vrstami, predstavile v sosednji Avstriji

Gobe LaafeldČeprav letošnje leto (vsaj doslej) ni posebej bogato z gobami, to ne pomeni, da ljubitelji gob in gobarjenja niso aktivni. Tudi članice in člani Gobarskega društva Lisička iz Maribora so pogosto v naravnem okolju, kajti kljub „gobarski suši", v gozdovih in na travnikih pogosto opazimo čudovite primerke gob, in se sprašujemo ali so morda užitne in tudi okusne? In ker nam strokovnjaki svetujejo, da uživamo samo tiste gobe, ki jih zanesljivo poznamo, potem je dobro, da se čim več naučimo o gobah, še posebej če smo njihov ljubitelj.

Ljubitelji gob v Pavlovi hiši

Najboljšo prleško gibanico je spekla ekipa TD Banovci

Prleška gibanicaLetošnji, 20. praznik občine Križevci je še posebej obogatila tudi tradicionalna prireditev „Prleška gibanica 2018", ki sta jo tudi tokrat pripravili Kulturno in izobraževalno društvo Kelih ter občina Križevci. Poleg ocenjevanja samih gibanic, so tudi letos razglasili vina, ki se priležejo omenjeni domači sladici, in fotografij. Žal je letošnji praznik tradicionalne prleške sladice krojilo vreme. Zaradi izjemno slabe vremenske napovedi je bila prireditev prvo soboto v septembru odpovedana, čeprav so se ljubitelji kulinarike in pohodništva iz cele Slovenije letos veselili predvsem kulinaričnega pohoda po občini Križevci. Zato je takrat potekalo le ocenjevanje prleških gibanic, naslednji dan pa je društvo Kelih, organizator prireditve, pripravilo razstavo ocenjenih prleških gibanic, ki je bila prava paša za oči. Navdušile so tudi fotografije, 15 jih je bilo, ki so prispele na fotonatečaj „Prleška gibanica 2018", jih je pa še vedno možno videti v avli občinske zgradbe v Križevcih.

Na letošnji prireditvi „Praznik gibanice

Brat Jože in sestra Nežka sta se poročila isti dan pred pol stoletja - nosečnost, mladoletnost, nižji stroški...

Zlata poroka RotarZa pokojna zakonca Roka in Gabrijelo Rotar iz Solčave, lepega, razpotegnjenega naselja z gručastim jedrom v ozki in globoki dolini reke Savinje, ki se razteza od soteske pred Logarsko dolino do sotočja Savinje s potokom Klobašo, je maj 1968 bil nekaj posebnega, veselega in čudovitega. Kako tudi ne, ko pa sta jima na isti dan v zakon stopila dva, izmed njunih treh otrok. Bil je najlepši pomladni mesec maj, ko sta se poročila hčerka Nežka in sedem let starejši sin Jože, tako da sta oba s svojima družinama, prav sedaj obeležila lep življenjski jubilej – 50. letnico zakona. Jože si je življenjsko sopotnico Marico našel na Hrvaškem, v Sinju, kjer je kot častnik JLA, po Splitu, imel svojo drugo službo, Nežka pa ni šla tako daleč, da bi si poiskala moža, saj je Silvestra Kogelnika našla v neposredni bližini. In prav njuna ljubezen je povzročila, da je hitro prišlo do dveh porok.

Ko brat in sestra hkrati praznujeta zlato poroko...

Kljub nekoliko slabšemu vremenu Radgonska noč 2018 odlično uspela

Radgonska nočPodobno kot že vrsto let, je tudi letos živahno sejemsko vzdušje ob odprtju Agre in Inpaka dopolnilo še pestro dogajanje v okviru tradicionalne prireditve „Radgonska noč 2018", ki je potekala na Trgu svobode v središču Gornje Radgone. Organizatorji Radgonske noči iz Zavoda Kultprotur in TD Majolka, so prireditev zasnovali kot prijeten dogodek za različne generacije in okuse. Vse skupaj bi se moralo začeti že zgodaj popoldan, z „Majolkino golažijado", ki pa je bila zaradi neugodnih vremenskih razmer žal odpovedana. Dogajanje se je tako pričelo z otroškim programom, ki se je, prav tako zaradi dežja, preselil v bližnje prostore Mladinskega centra.

Novi fosili „zažgali

Štajerci iz Hoč prijetno presenetili v Lendavi - tokrat je naslov šel v roko ekipi Turističnega društva Hoče

Bogračfest Lendava 2018V okviru festivala Vinarium je Lendava minulo soboto gostila tradicionalno največje tekmovanje v kuhanju bograča v državi, tradicionalni Bogračfest 2018. Kljub nekoliko turobnem in deževnem vremenu, ko so nekatere prireditve v Pomurju odpovedali, se je lendavsko dogajanje na etno in kulinaričnem dogodku začelo že zgodaj zjutraj, z budnico domačega pihalnega orkestra. Kmalu zatem so tekmovalci prevzeli potrebne sestavine za znamenito prekmursko jed, in se lotili urejanja tekmovalnih prostorov.

Na bogračfestu je kuhalo 84 ekip, mojstri bograča pa le trije

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Zatiskanje oči samo stopnjuje nasilje

 

Po Pomurju potekajo 16-dnevni mednarodni dnevi boja proti nasilju nad ženskami

Nasilje nad ženskamiGornja Radgona – Na območju Pomurja, pravzaprav v centrih za socialno delo Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, med 25. novembrom in 10. decembrom potekajo aktivnosti posvečene boju proti nasilju nad ženskami. V spomin na sestre Mirabel, ki so bile brutalno umorjene v času Trujillove diktature v Dominikanski republiki leta 1960, je namreč Generalna skupščina združenih narodov na 1. feministični konferenci Latinske Amerike in Karibov v Bogoti leta 1981 razglasila 25. november za mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. Šestnajstdnevne akcije proti nasilju nad ženskami so tako del svetovne kampanje za človekove pravice žensk. Prva kampanja je potekala leta 1991. Akcije se začnejo 25. novembra z mednarodnim dnem boja proti nasilju nad ženskami in zaključijo 10. decembra s svetovnim dnevom človekovih pravic.

„Z namenom ozaveščanja javnosti in aktivne soudeležbe vseh, ki lahko prispevamo k spremembam na tem področju, po vsem svetu potekajo dnevi aktivizma proti nasilju nad ženskami in nasilju na podlagi spola. Nasilje nad ženskami je namreč ena najresnejših oblik kršenja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zato zahteva nujen odziv vseh institucij in organizacij v smeri preprečevanja in nudenja ustrezne pomoči žrtvam. Svetovni statistični podatki kažejo, da se največ nasilja nad ženskami dogaja v družini. Prisotno je v vseh kulturah in družbenih slojih in ne zgolj med revnejšo in slabše izobraženo populacijo, kot ljudje pogosto zmotno mislijo. Statistike kažejo, da vsaka četrta ženska v Evropski uniji vsakodnevno doživlja nasilje v svojem domu ali izven njega. Nacionalna raziskava o nasilju v zasebni sferi in v partnerskih odnosih je pokazala, da je vsaka druga ženska v Sloveniji od dopolnjenega 15. leta starosti doživela eno od oblik nasilja. 92 % povzročiteljev fizičnega nasilja nad ženskami je moških", razmišlja o tej problematiki Tina Vukan, univ. dipl. soc. del., spec., regijska koordinatorica za preprečevanje nasilja v družini za Pomurje, ki je sicer zaposlena pri CSD Gornja Radgona, katere vloga kot regijske koordinatorke za preprečevanje nasilja je med drugim tudi vzdrževanje in razvijanje mreže med javnimi in nevladnimi institucijami, ki delujejo v regiji na področju zaščite pred nasiljem, usklajevanje postopkov delovanja in sodelovanje med njimi, strokovna podpora in usposabljanje ter senzibiliziranje strokovne in laične javnosti, analiziranje stanja na področju nasilja v regiji ter povezovanje in koordiniranje dela na državnem nivoju.
Žrtve nasilja se sicer lahko po pomoč obrnejo na center za socialno delo, policijo, nevladne organizacije, zdravstveno službo,... Vsi ti so se dolžni na informacijo o nasilju odzvati in se povezati med seboj v učinkovito mrežo pomoči, kajti zatiskanje oči samo vodi do dodatnega nasilja oziroma ga samo stopnjuje. „Inštitucije in nevladne organizacije, ki delujemo na področju preprečevanja nasilja v družini v pomurski regiji (Centri za socialno delo Pomurja, Policija, Varna hiša Pomurja, Materinski dom Škofijske Karitas Pomurja s svetovalnico, Krizni center za žrtve nasilja v družini in druge) tokrat svojo pozornost usmerjamo v prikaz mreže pomoči žrtvam. Strokovne delavke Materinskega doma Škofijske Karitas Pomurja, Varne hiše Pomurja in Centra za socialno delo Gornja Radgona smo izdelale makete institucij in nevladnih organizacij, ki smo povezane v mrežo pomoči žrtvam nasilja v družini", dodaja Vukanova.
Razstave omenjenih maket so si lahko zainteresirani ogledali: v prostorih Centra za socialno delo Gornja Radgona (Partizanska c. 21, II. nadstropje), nato v trgovini Jager v Ljutomeru, v Kulturnem domu Lendava in trenutno, do 12.12. še v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota (Zvezna ul. 10, Murska Sobota). Z razstavo so strokovne delavke materinskega doma Škofijske karitas Pomurja, Varne hiše Pomurja in CSD Gornja Radgona želele nazorno prikazati povezanost in delovanje vseh ustanov v regiji, na katere se lahko žrtve obrnejo takoj, ko se odločijo, da bodo izstopile iz nasilnega partnerskega odnosa. Žrtve lahko brez formalnih prijav ali upoštevanja nekega vrstnega reda v vsakem trenutku pokličejo na katerokoli od prikazanih ustanov, bodisi policijo, center za socialno delo, varno hišo, materinski dom ali nevladno organizacijo, te pa potem s skupnim delovanjem takoj pomagajo...
Po Tini Vukan je tudi nasilje v družini družben problem, saj gre za nasilje kot zlorabo moči. Sem sodijo: fizično, psihično, spolno, ekonomsko in druga nasilja. Razširjena je tudi definicija nasilja, ki vključuje tudi zanemarjanje in grožnjo zlasti do družinskih članov. „Nasilje v družini je nedopustno, saj gre za kršenje temeljnih človekovih pravic in je v naši zakonodaji opredeljeno in tretirano kot kaznivo dejanje", pravi Vukanova, ki je osvetlila nekatere možne vzroke za tveganje razvoja nasilnih odnosov. Ovrgla je zmotno prepričanje, da je za nasilno vedenje (so)odgovorna žrtev. Tudi zloraba alkohola in drugih prepovedanih substanc, brezposelnost, socialna izključenost, revščina,... sicer povečujejo tveganje za izbruhe nasilja v družini, vendar je za nasilno vedenje odgovoren povzročitelj. Zavedati se je potrebno, da je nasilje v družini družben problem. Čeprav se odvija v intimnem, zasebnem prostoru, ga ne bi smeli prezreti. Še manj obsojati žrtve, kadar se ne zmorejo izviti iz nasilnega odnosa. Za nasilje v družini je namreč značilen »krog nasilja«, katerega je izredno težko prekiniti. Gre za ponavljajoča obdobja naraščanja napetosti, ki se stopnjujejo do izbruha nasilja, temu pa sledijo obdobja obžalovanja. V obdobju naraščanja napetosti žrtev poskuša storiti vse, da do izbruha ne bi prišlo. Vendar to ni mogoče. Ko je napetost prevelika, povzročitelj izbruhne. Žrtev pa krivi sebe, ker ji s svojimi prizadevanji ni uspelo preprečiti nasilja. Prestrašena je, zmedena, izčrpna in ne vidi izhoda. Izbruhu nasilja sledi obdobje obžalovanja, ko se povzročitelj nasilja opravičuje in obljublja, da se ne bo več zgodilo. Sledijo t.i. »medeni tedni«. Žrtev verjame obljubam oz. goji upe, ki jih opira prav na to izkušnjo mirnih obdobij. Vendar pa se krog nasilja vrti vedno znova, vse hitreje, intenziteta izbruhov pa je pogosto vedno hujša...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Zatiskanje oči samo stopnjuje nasilje