Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Od Črešnjevcev, skozi Mele, do Lisjakove struge

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka je pripravilo tradicionalno čistilno akcijo. Prijavili so se tudi na natečaj "Moja reka si", na Turistični zvezi Slovenije, kjer so jih oglaševali. Same čistilne akcije, ki je potekala na širšem območju vzhodnega dela radgonske občine, se je udeležilo 15 članic in članov društva. „Dobili smo se pred trgovino Klasek v Črešnjevcih, kjer smo se razdelili v dve skupini.

Polne vreče odpadne embalaže od pijač v gozdu „Gaj

Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Kres Lisjakova strugaPodobno kot že 17 minulih let, so radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji ter tudi drugi gostje, veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Pomurci in Štajerci med 571 igralci, dobili novega kralja družabne kartaške igre

Kartanje šnopsaDolgi in mrzli zimski večeri, zlasti ob vikendih, so za mnoge Prekmurce, Prleke in Štajerce, poleg pikada, fliperja, namiznega nogometa in biljarda, namenjeni predvsem kartaškim (šnops) turnirjem in še nekaterim družabnim igram, ki so dobrodošle za druženje in krajšanje časa. Prav s takšnimi dogodki, predvsem družabnimi igrami in sploh druženji, se ukvarjajo mladi in manj mladi na skrajnjem severovzhodu države, s čimer potrjujejo, da televizija, internet, FB in sploh računalniki le niso povsem zastrupili večine ljudi, ki so se bolj kot ne prenehali družiti s prijatelji, sosedi, znanci in celo s svojimi domačimi.

Milan Niderl iz Gederovcev „Kralj šnopsa 2018

Ob druženju še izobraževanje kmečkih žensk

Društvo kmečkih žena ApačeDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga že dolgo vodi predsednica Ema Škrobar, med drugim skrbi tudi za dobro počutje svojih članic, ki jih je v društvu okoli 80. Tako vsako leto v začetku marca, nekako pred dnevom žena, pripravijo srečanje, ki predstavlja prijetno druženje in tudi izobraževanje članic društva. Tokrat so srečanje, ki je potekalo na Turistični kmetiji Marko v Nasovi, začeli z enim takšnim izobraževanje, in sicer s predavanjem vrtnarske strokovnjakinje Brigita Bukovec iz Vrtnarstva Kurbus. Predavala je o presajanju balkonskih rož in vzdrževanje orhidej, katere so v „Tropskem raju" pri Kurbusu na Meleh na ogled vse do 18. marca.

V Nasovi je potekalo prijetno srečanje članic DKŽ Apače

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Zatiskanje oči samo stopnjuje nasilje

 

Po Pomurju potekajo 16-dnevni mednarodni dnevi boja proti nasilju nad ženskami

Nasilje nad ženskamiGornja Radgona – Na območju Pomurja, pravzaprav v centrih za socialno delo Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, med 25. novembrom in 10. decembrom potekajo aktivnosti posvečene boju proti nasilju nad ženskami. V spomin na sestre Mirabel, ki so bile brutalno umorjene v času Trujillove diktature v Dominikanski republiki leta 1960, je namreč Generalna skupščina združenih narodov na 1. feministični konferenci Latinske Amerike in Karibov v Bogoti leta 1981 razglasila 25. november za mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. Šestnajstdnevne akcije proti nasilju nad ženskami so tako del svetovne kampanje za človekove pravice žensk. Prva kampanja je potekala leta 1991. Akcije se začnejo 25. novembra z mednarodnim dnem boja proti nasilju nad ženskami in zaključijo 10. decembra s svetovnim dnevom človekovih pravic.

„Z namenom ozaveščanja javnosti in aktivne soudeležbe vseh, ki lahko prispevamo k spremembam na tem področju, po vsem svetu potekajo dnevi aktivizma proti nasilju nad ženskami in nasilju na podlagi spola. Nasilje nad ženskami je namreč ena najresnejših oblik kršenja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zato zahteva nujen odziv vseh institucij in organizacij v smeri preprečevanja in nudenja ustrezne pomoči žrtvam. Svetovni statistični podatki kažejo, da se največ nasilja nad ženskami dogaja v družini. Prisotno je v vseh kulturah in družbenih slojih in ne zgolj med revnejšo in slabše izobraženo populacijo, kot ljudje pogosto zmotno mislijo. Statistike kažejo, da vsaka četrta ženska v Evropski uniji vsakodnevno doživlja nasilje v svojem domu ali izven njega. Nacionalna raziskava o nasilju v zasebni sferi in v partnerskih odnosih je pokazala, da je vsaka druga ženska v Sloveniji od dopolnjenega 15. leta starosti doživela eno od oblik nasilja. 92 % povzročiteljev fizičnega nasilja nad ženskami je moških", razmišlja o tej problematiki Tina Vukan, univ. dipl. soc. del., spec., regijska koordinatorica za preprečevanje nasilja v družini za Pomurje, ki je sicer zaposlena pri CSD Gornja Radgona, katere vloga kot regijske koordinatorke za preprečevanje nasilja je med drugim tudi vzdrževanje in razvijanje mreže med javnimi in nevladnimi institucijami, ki delujejo v regiji na področju zaščite pred nasiljem, usklajevanje postopkov delovanja in sodelovanje med njimi, strokovna podpora in usposabljanje ter senzibiliziranje strokovne in laične javnosti, analiziranje stanja na področju nasilja v regiji ter povezovanje in koordiniranje dela na državnem nivoju.
Žrtve nasilja se sicer lahko po pomoč obrnejo na center za socialno delo, policijo, nevladne organizacije, zdravstveno službo,... Vsi ti so se dolžni na informacijo o nasilju odzvati in se povezati med seboj v učinkovito mrežo pomoči, kajti zatiskanje oči samo vodi do dodatnega nasilja oziroma ga samo stopnjuje. „Inštitucije in nevladne organizacije, ki delujemo na področju preprečevanja nasilja v družini v pomurski regiji (Centri za socialno delo Pomurja, Policija, Varna hiša Pomurja, Materinski dom Škofijske Karitas Pomurja s svetovalnico, Krizni center za žrtve nasilja v družini in druge) tokrat svojo pozornost usmerjamo v prikaz mreže pomoči žrtvam. Strokovne delavke Materinskega doma Škofijske Karitas Pomurja, Varne hiše Pomurja in Centra za socialno delo Gornja Radgona smo izdelale makete institucij in nevladnih organizacij, ki smo povezane v mrežo pomoči žrtvam nasilja v družini", dodaja Vukanova.
Razstave omenjenih maket so si lahko zainteresirani ogledali: v prostorih Centra za socialno delo Gornja Radgona (Partizanska c. 21, II. nadstropje), nato v trgovini Jager v Ljutomeru, v Kulturnem domu Lendava in trenutno, do 12.12. še v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota (Zvezna ul. 10, Murska Sobota). Z razstavo so strokovne delavke materinskega doma Škofijske karitas Pomurja, Varne hiše Pomurja in CSD Gornja Radgona želele nazorno prikazati povezanost in delovanje vseh ustanov v regiji, na katere se lahko žrtve obrnejo takoj, ko se odločijo, da bodo izstopile iz nasilnega partnerskega odnosa. Žrtve lahko brez formalnih prijav ali upoštevanja nekega vrstnega reda v vsakem trenutku pokličejo na katerokoli od prikazanih ustanov, bodisi policijo, center za socialno delo, varno hišo, materinski dom ali nevladno organizacijo, te pa potem s skupnim delovanjem takoj pomagajo...
Po Tini Vukan je tudi nasilje v družini družben problem, saj gre za nasilje kot zlorabo moči. Sem sodijo: fizično, psihično, spolno, ekonomsko in druga nasilja. Razširjena je tudi definicija nasilja, ki vključuje tudi zanemarjanje in grožnjo zlasti do družinskih članov. „Nasilje v družini je nedopustno, saj gre za kršenje temeljnih človekovih pravic in je v naši zakonodaji opredeljeno in tretirano kot kaznivo dejanje", pravi Vukanova, ki je osvetlila nekatere možne vzroke za tveganje razvoja nasilnih odnosov. Ovrgla je zmotno prepričanje, da je za nasilno vedenje (so)odgovorna žrtev. Tudi zloraba alkohola in drugih prepovedanih substanc, brezposelnost, socialna izključenost, revščina,... sicer povečujejo tveganje za izbruhe nasilja v družini, vendar je za nasilno vedenje odgovoren povzročitelj. Zavedati se je potrebno, da je nasilje v družini družben problem. Čeprav se odvija v intimnem, zasebnem prostoru, ga ne bi smeli prezreti. Še manj obsojati žrtve, kadar se ne zmorejo izviti iz nasilnega odnosa. Za nasilje v družini je namreč značilen »krog nasilja«, katerega je izredno težko prekiniti. Gre za ponavljajoča obdobja naraščanja napetosti, ki se stopnjujejo do izbruha nasilja, temu pa sledijo obdobja obžalovanja. V obdobju naraščanja napetosti žrtev poskuša storiti vse, da do izbruha ne bi prišlo. Vendar to ni mogoče. Ko je napetost prevelika, povzročitelj izbruhne. Žrtev pa krivi sebe, ker ji s svojimi prizadevanji ni uspelo preprečiti nasilja. Prestrašena je, zmedena, izčrpna in ne vidi izhoda. Izbruhu nasilja sledi obdobje obžalovanja, ko se povzročitelj nasilja opravičuje in obljublja, da se ne bo več zgodilo. Sledijo t.i. »medeni tedni«. Žrtev verjame obljubam oz. goji upe, ki jih opira prav na to izkušnjo mirnih obdobij. Vendar pa se krog nasilja vrti vedno znova, vse hitreje, intenziteta izbruhov pa je pogosto vedno hujša...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Zatiskanje oči samo stopnjuje nasilje