Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

ZD Gornja Radgona z novo pridobitvijo za uporabnike in širšo lokalno skupnost

 

Radgonsko območje z novim CKZ-Center za krepitev zdravja

ZD RadgonaV Zdravstvenem domu Gornja Radgona so leto 2018 uspešno začeli tudi na področju novitet oz. pridobitev. Tako so bili uspešni na javnem razpisu za projekt „Nadgradnja in razvoj preventivnih programov ter njihovo izvajanje v primarnem zdravstvenem varstvu in lokalni skupnosti". Sredi letošnjega februarja so namreč postali CKZ – center za krepitev zdravja. Omenjeni projekt, ki ga financira Evropska unija – Evropski socialni sklad in MZ, je razdeljen na dva sklopa, in sicer na strokovni del in na investicijski del na katerega so se morale prijaviti občine ustanoviteljice oz. v njihovem imenu Občina Gornja Radgona. Izbranih je bilo 25 zdravstvenih domov po Sloveniji. Do zdaj so v slovenskem prostoru bili vključeni v pilotni projekt trije zdravstveni domovi, ki so testirali program in ga uspešno umestili v področje preventive.

"Pilotni projekt je bil uspešno vključen v zdravstvenih domovih: Celje, Vrhnika in Sevnica, ki je po velikosti in po vsebini programov nam najbližji. V Pomurju smo se prijavili mi in ZD Murska Sobota, in bili uspešni na prijavi za kar smo zelo ponosni. Prvi sklop je nadgradnja že obstoječih zdravstveno vzgojnih centrov. Pomeni, da bomo izvajali vse obstoječe delavnice, vendar z novim pristopom in v večjem obsegu. Novost pa je, da bomo s programi šli v lokalno skupnost, v društva in podjetja z izvajanjem aktivnosti za krepitev zdravja in zmanjševanje neenakosti v zdravju. Prisostvovali in organizirali bomo dogodke za promocijo zdravja z meritvami in svetovanji ob vseh večjih dogodkih v naši širši lokalni skupnosti. Prizadevali si bomo pritegniti v programe tudi ranljive skupine in socialno šibke, saj bomo povezani v vsemi deležniki v lokalni skupnosti, ki delujejo na tem področju", pravi Slavica Mencingar, dipl. med. Sestra iz CKZ ZD Gornja Radgona, ki dodaja, da so v ta namen pridobili že mnoge izjave o sodelovanju, tako s CSD, vzgojno varstvenimi ustanovami, raznimi društvi bolnikov, društvi upokojencev in še mnogimi drugimi.
Program jim sicer nalaga tudi najmanj štiri letna srečanja omenjenih organizacij na lokalni ravni. Iz naslova evropskih sredstev bodo lahko zaposlili tudi dodatni kader za obdobje dveh let, koliko traja projekt. Po končanem projektu se pričakuje, da bo program naprej financiran, kot del splošnega dogovora, torej iz virov ZZZS. „Dodatni kader, ki ga bomo poleg že obstoječega pridobili: ena diplomirana medicinska sestra, en fizioterapevt, delež psihologa, delež dietetika, delež družinskega zdravnika in pol diplomirane medicinske sestre na patronažnem zdravstvenem varstvu, ter pol pediatra, saj so v projektu tudi programi namenjeni otrokom in mladostnikom, staršem v šoli za starše in starejšim na domu. Drugi sklop zajema podporo vsebinskemu delu projekta z investiranjem v ustrezne kapacitete, prostore in opremo v ZD. Kar pomeni izgradnja večje dvorane – telovadnice z vsemi pripadajočimi prostori in opremo, ki bo lahko hkrati tudi predavalnica, ter dve pisarni za zaposlene in individualne obravnave vključenih v različne programe", pravi Mencingarjeva, ki je prepričana, da bodo s tem projektom pridobili vsi, največ pa njihovi uporabniki od katerih pričakujejo sodelovanje v programih.
Na novo pridobitev v ZD Gornja Radgona je ponosen tudi direktor Jože Primožič, dr. med., ki je ob tem povedal: „Seveda smo veseli nove pridobitve, ki bo največ koristila najbolj ranljivim skupinam ljudi, ki bodo sedaj imeli več možnosti za ohranjanje zdravja. Ob tem nam projekt pomaga tudi na drugem področju, saj bomo zaradi SKZ sedaj gradili še prizidek k zdravstvenemu domu. V novem objektu, ki bo s 'tunelom' povezan z matično stavbo, bo večji prostor, ki bo hkrati predavalnica, terapija in telovadnica. Zraven bo tudi še ena ambulanta družinske medicine in še kaj. Okvirna cena projekta je 550.000 evrov, poleg ministrstva za zdravje in naših lastnih sredstev, pa bodo denar prispevale še občine Gornja Radgona, Apače, Radenci in Sv. Jurij ob Ščavnici.
Mimogrede v ZD Gornja Radgona že vrsto let izvajajo obsežne preventivne aktivnosti, ki niso izostale niti letos. Tako je januarja že bila zaključena ena uspešna delavnica „opuščanje kajenja", trenutno pa je v teku nova, saj jim iz pljučnega dispanzerja redno pošiljajo nove kandidate. Ob tem napovedujejo novo prenovljeno delavnico zdravega hujšanja, kjer ni več osrednji namen samo izguba odvečnih kilogramov, ampak tudi sprememba življenjskega sloga, ter izboljšanje samopodobe, obvladovanje čustev in spoprijemanje s stresom, saj vsi omenjeni dejavniki prav tako pomembno vplivajo na to kdaj in koliko bomo pojedli. „Tudi vse psihoedukativne delavnice (spoprijemanje s stresom, depresijo in tesnobo, ter tehnike sproščanja) so dobro obiskane. Trenutno je v teku delavnica za depresijo, v marcu načrtujemo spoprijemanje s stresom in tesnobo. S tem, ko smo postali CKZ smo pridobili tudi diplomirano psihologinjo, ki bo v bodoče tudi vodila te delavnice. Načrtujemo tudi delavnice: Gibam se in FIT sem, ki jih bo vodil posebej zato usposobljen fizioterapevt. Prav tako bodo potekale pogovorne ure posameznih strokovnjakov in individualni pogovori, ki so del programa...", prav vodja preventive v ZD Gornja Radgona, univ. dipl. sest. Slavica Mencingar.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje ZD Gornja Radgona z novo pridobitvijo za uporabnike in širšo lokalno skupnost