Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

V okviru boja proti raku posebej poudarjajo preventivo

( 1 Ocena ) 

„Priporočila proti raku naj ne obvisijo v zraku"

SVITKakorkoli obračamo, rak je poleg bolezni srca in ožilja, še vedno pod samim vrhom povzročiteljev smrti. Zato tudi ob letošnjem tednu boja proti raku, katerega geslo je "Priporočila proti raku naj je obvisijo v zraku", predvsem opozarjajo na preventivo, ko bi lahko znižala obolelost za rakom. Z geslom letošnjega tedna boja proti raku, želijo organizatorji znova izpostaviti pomen preventive raka. Pojavnost rakavih bolezni se namreč v Sloveniji povečuje in se je v zadnjih 20 letih skoraj podvojila. K zmanjšanju obolevnosti in umrljivosti za rakom lahko pripomoreta zlasti zdrav način življenja in zgodnje odkrivanje bolezni. Strokovnjaki opozarjajo, da je polovica vseh rakov posledica načina življenja, ki vključuje kajenje, nezdravo prehrano, prekomerno uživanje alkohola in nezadostno telesno dejavnost, ter bioloških, kemičnih in fizikalnih učinkov dejavnikov iz okolja.

Med najpogostejše rake v Sloveniji sodijo rak kože, debelega črevesa in danke, pljuč, dojke ter prostate. S staranjem prebivalstva se povečuje tudi ogroženost za rakom. Dipl. med. sestra Slavica Mencinger, ki v ZD Gornja Radgona skrbi za projekte preventive, poudarja da je rak drugi najpogostejši vzrok smrti prebivalcev Slovenije. „K zmanjšanju obolevnosti in umrljivosti za rakom v veliki meri lahko pripomore preprečevanje in zgodnje odkrivanje bolezni. Veliko je dokazov, da je možno zmanjšati verjetnost za nastanek raka z zdravim načinom življenja, ki vključuje tudi nekajenje, zdravo prehrano in vsakdanjo zadostno telesno dejavnost. Ker je zdravljenje zgodaj odkritega raka uspešnejše, so ključnega pomena presejalni programi, namenjeni odkrivanju bolezni, ko simptomi še niso očitni. V Sloveniji se izvajajo presejalni programi za odkrivanje raka in predrakavih sprememb materničnega vratu (Zora), dojk (Dora) ter debelega črevesa in danke (Svit).
Zato ne oklevaje – odzovite se vabilu – udeležite se brezplačnih preventivnih programov", dodaja Slavica Mencinger, dipl. med. sestra, ZVC ZD Gornja Radgona.
Postregla je tudi s podatki glede odzivnost na program Svit v štirih občinah z območja Gornje Radgone. V dveh občinah (Sveti Jurij ob Ščavnici in Radenci) so že nad slovenskim povprečjem, občini Gornja Radgona in zlasti Apače pa so kar močno pod povprečjem. „Z odzivnostjo v program Svit lahko v veliki meri preprečimo rakasta in tudi ostala obolenja. Zato ne vidim vzroka, zakaj se ne bil odzvali in vključili v program, ki je mimogrede za uporabnike brezplačen. Kot rečeno, rak na debelem črevesu in danki je drugi najpogostejši rak. Ker bolezen običajno odkrijemo prepozno, v Sloveniji vsako leto umre mnogo bolnikov s tem rakom. Skoraj polovica vseh umrlih je tudi zaradi neodzivnosti vabljeni v program Svit", dodaja Mencingerjeva.
Pojavnost raka na debelem črevesu in danki je do leta 2010 naraščala, leta 2011 pa je, predvsem po zaslugi Programa Svit, začela padati, saj so s pomočjo presejanja zaznali in odstranili že polipe, torej predrakave spremembe, in s tem preprečili nastanek bolezni. Program je namenjen ciljni populaciji (med 50 in 74 let starosti), ki je k sodelovanju vabljena s pošto na domači naslov. Sodelovanje v programu in morebitno nadaljnje zdravljenje vsem, ki imajo urejeno osnovno zdravstveno zavarovanje, krije ZZZS. Vabila v program prihajajo na dom po pošti, testiranje pa je potrebno ponoviti vsaki dve leti. Program Svit je sicer najuspešnejši presejalni program za zgodnje odkrivanje raka ne samo pri nas, ampak tudi eden od najuspešnejših v Evropi. „Rak na debelem črevesu in danki se razvija zelo prikrito, brez očitnih znakov, zato je izjemno pomembno, da se vabljeni v Program Svit na vabilo odzovejo. S preprostim testiranjem na prikrito krvavitev v blatu, ki se ga izvede v domačem okolju, je mogoče preprečiti razvoj raka na debelem črevesu in danki", je povedala Jožica Maučec Zakotnik, dr. med., vodja Programa Svit, ki je dodala: „Program Svit je namenjen prav zdravim ljudem in z rednim testiranjem vsaki dve leti omogoča, da zdravi tudi ostanemo. Pojavnost raka na debelem črevesu in danki v Sloveniji se zaradi vse večje odzivnosti pozvanih ljudi in zgodaj odkritih predrakavih sprememb zmanjšuje".
Mimogrede tudi na območju Slovenije ne morejo biti popolnoma zadovoljni z odzivnostjo v program Svit. V letu 2017 je tako bila odzivnost v Sloveniji 62,74 %. Povabljenih je namreč bilo 302.819 oseb (301.701 osebi je bilo vabilo tudi vročeno), izjavo o sodelovanju pa je vrnilo 189.293 oseb (62,74 %). Najnižjo odzivnost beležijo na območju Kopra (58,80), najboljšo pa na območju Nove Gorice (65,59), sledijo pa: Kranj (65,54), Novo mesto (64,62), Ljubljana (64,47)..., najnižjo odzivnost poleg Kopra pa beležijo v Pomurju (59,64 %). Ko gre za območje Gornje Radgone, pa je nadpovprečna odzivnost v občini Sveti Jurij ob Ščavnici 69,06 %, ki je sploh najvišja v Pomurju, rahlo nad povprečjem je tudi občina Radenci (62,91 %), pod povprečjem pa občini Gornja Radgona (57,88 %) in Apače (54,26 %). Za Apačami so v Pomurju še štiri (od 28) občin, in sicer: Gornji Petrovci (53,91), Cankova (53,77), Lendava (51,95) in Velika Polana (51,58). V vseh pomurskih občinah, razen v Odrancih, je višja odzivnost žensk, kot moških.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje V okviru boja proti raku posebej poudarjajo preventivo