Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Tudi Benedikt ima prvi 24 ur dostopen AED

 

Domača podjetnika benediškim gasilcem pomagala kupiti nov javni defibrilator

AED BenediktČeprav je Benedikt v Slovenskih goricah čedalje večji kraj, z vedno več prebivalci, katerega prav tako obišče vedno več turistov in izletnikov, v tem kraju ob regionalki Gornja Radgona – Maribor, doslej niso imeli avtomatskega eksternega defibrilatorja (AED), ki bi lahko služil namenu 24 ur. In o tem so že dalj časa razmišljali tudi v tamkajšnjem prostovoljnem gasilskem društvu, ki šteje skoraj 100 članic in članov ter je lani obeležil 90-letnico obstoja in uspešnega delovanja. Tako so dosedanjemu AED, ki je nameščen v večnamenski dvorani in je na razpolago le v času „obratovanja" dvorane, sedaj dodali novo napravo za oživljanje.

S krajšo slovesnostjo so jo domači gasilci in njihovi gostje namestili na zunanjo steno gasilskega doma, praktično v središču kraja. Ta bo sedaj na razpolago vsem občanom ter obiskovalcem od blizu in daleč, saj ne smemo prezreti, da je tudi nujna medicinska pomoč v ZD Lenart oddaljena kar nekaj kilometrov, ob tem je pogosto tudi varčevanje v zdravstvu, ko je na terenu le eno reševalno vozilo z ekipo strokovnjakov. Zato je nujno, da se nudenje prve pomoči in oživljanje začne takoj.
V samem PGD Benedikt, kateremu članstvu je novo pridobitev predstavil ter na lutki prikazal njegovo uporabo, Boštjan Duh, strokovnjak iz Meditre zdravstvene storitve d.o.o Ljubljana, sicer že imajo nekaj medicincev, ki dobro obvladajo uporabo AED, v kratkem pa nameravajo usposobiti še več svojih članic in članov ter sploh občanov Benedikta, za kar je pomoč obljubil tudi predsednik KO RK Benedikt Milan Repič. Že ob tokratni predstavitvi AED pa je veliko število gasilk in gasilcev ter občank in občanov, z županom Milanom Gumzarjem potrdilo, da so še kako zainteresirani za zdravje oziroma, kako bi lahko priskočili na pomoč svojcu ali sploh sočloveku, pri katerem je prišlo do nenadnega zastoja srca. Tako župan, kot predsednik PGD Benedikt Franc Lakner sta ob zahvali donatorjema, sicer dejala, da bi bila najbolj vesela, če AED sploh ne bi rabili, toda nesreča nikoli ne počiva in nikoli ne veš. „Če bi ga vseeno kdorkoli potreboval je vsem na razpolago", je dejal Lakner, ki nam je povedal, da sta nakup defibrilatorja omogočila domača podjetnika Branko Sraka in Jožef Greifoner, ki sta prispevala 1.600 evrov, slabih 300 evrov pa je dodalo PGD Benedikt.
Nove pridobitve je vesel tudi novi poveljnik PGD Benedikt Gregor Jančič, ki tudi pravi, da bi bilo najbolje, če AED-ja sploh ne bi potrebovali, a če že, potem je najboljše, če ga vemo uporabiti. Še posebej, ker naj bi leta 2019 po Sloveniji začel delovati novi sistem nujne medicinske pomoči, in območje Benedikta bo nekakšen „žep", brez mimo vozečih reševalnih vozil, v katerih po novem naj ne bi bilo zdravnikov. „Takrat bo mreža AED še posebej aktualna, še posebej pomembno bo, da čim več laičnih državljanov zna z napravo delati. Poleg odlično usposobljene ekipe prve pomoči, ki deluje v okviru OZ RK veliko pozornost namenjamo usposabljanju ljudi za rokovanje z AED. Tukaj so usposobljene na stotine gasilcev, a k sreči tudi drugi državljani, predvsem srednjih let in mladi, čeprav ponekod ni zanimanja", je povedala Slavica Mencinger, predsednica slovenskega sindikata zdravstvene nege „Edino, kar lahko naredite narobe, je, da nič ne naredite", je dejala in dodala, da je na tem območju, ko gre za srčno - žilne bolezni, zlasti zaradi nezdravega prehranjevanja in življenja sploh, stanje kar neugodno. Dodala je, da so izkušnje s sosednjega radgonskega območja, ko gre za reševanje z AED več kot pozitivne. „Vsem odgovornim polagam na srce, da bi na čim več javnih in dostopnih krajih (ne pod ključ) imeli AED. Ob tem je potrebna zdravstvena vzgoja, saj bi pri skoraj vsaki družini moral vsaj en družinski član upravljati z napravo. Zapomnite si, srčni zastoj je bistveno bolj nevaren kot srčni infarkt".

Kaj je sploh AED?
Bolezni srca in ožilja v Sloveniji predstavljajo skoraj 40% vseh vzrokov smrti. Zaradi nenadne srčne smrti umre letno približno 2000 ljudi (5 do 6 dnevno). Nenadna srčna smrt pomeni prenehanje delovanja srca in dihanja. Že po nekaj sekundah nezadostne prekrvavitve možganov nastopi nezavest. Če se ne izvajajo temeljni postopki oživljanja v 6. do 8. minutah nastopijo nepopravljive okvare možganov. Z vsako izgubljeno minuto se možnost preživetja zmanjša za 10%. Neposredni vzrok za srčni zastoj je huda motnja srčnega ritma, ki jo imenujemo trepetanje, migetanje srca ali ventrikularna fibrilacija (VF). Z zunanjo masažo srca nam omenjene motnje ritma ne uspe prekiniti, z njo vzdržujemo minimalni pretok krvi do možganov in preprečujemo njihovo okvaro. VF nam uspe prekiniti s sunkom električnega toka ali defibrilacijo. Torej AED je naprava, s katero lahko rešimo življenje z električnim sunkom. Naprava je varna tako za bolnike kot za ljudi brez medicinske izobrazbe, ki so pripravljeni priskočiti na pomoč sočloveku. S pomočjo samolepljivih elektrod natančno analizira aktivnost srca. Na delujoči napravi se izpišejo slikovna zaporedna navodila in glasovno vodenje v slovenskem jeziku.
Strokovnjaki poudarjajo, da v primeru migetanja srca (VF) naprava to motnjo zazna in nam po pritisku na utripajoč gumb omogoči sunek električnega toka s katerim prekinemo to nevarno motnjo ritma. Naprava nas vodi tudi pri izvajanju temeljnih postopkov oživljanja (hitrost, jakost masaže – razmerje masaž in vpihov 30/2). Ker obstajajo dokazi, da ob takojšnji pomoči očividcev preživi 2 do 3 krat več bolnikov, je smiselno ljudi osveščati in jim v obliki tečajev podajati znanje iz temeljev prve pomoči in uporabe AED. Pomoč očividcev pri nenadni srčni smrti je odločilen člen v verigi preživetja.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Tudi Benedikt ima prvi 24 ur dostopen AED