Maja 1969 in maja 2019 v isti cerkvi Čadram - Oplotnica

Zlata poroka CugmasV družbi kakšnih 50 svatov, predvsem svojih najdražjih in najbližjih, na čelu z otroki: Robertom, Boštjanom in Jasmino, njihovimi partnerji, ter petimi vnukinjami: Evo, Mašo, Ano, Ajo in Nežo, sta 50-letnico skupnega zakona, minulo soboto, obeležila Marjan in Sonja Cugmas iz Slovenskih Konjic. Slavnostni zlati obred s ponovno zaobljubo ter sveto mašo, v župnijski cerkvi sv. Janez Krstnik Čadram – Oplotnica, je opravil domači župnik Davorin Vreča (Davorin mimogrede izvira iz Gornje Radgone op.p.), prav tam kjer sta Marjan in Sonja pred petdesetimi leti in enim dnevom (24.5.1969), ko ju je do konca njunih dni povezal sedaj že pokojni duhovnik Alojz Lasbaher.

Marjan in Sonja Cugmas sta obeležila zlato obletnico skupnega življenja

Vseh devet ekip z zlato medaljo

Kihača VogričevciV prleškem Društvu za ohranitev jedi naših babic – Kihača, se zavedajo, da med ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika naroda, gotovo sodijo tudi različne prireditve, kjer tekmujejo v kuhanju različnih starih in bolj kot ne pozabljenih jedi. In tovrstnih dogodkov, prikazov in tekmovanj je tudi na severovzhodu države, iz leta v leto več. Zato kuhanje jedi na žlico, katerih okus spominja na tistega izpred mnogih let, ko so vampe, kisle juhe, golaže, paprikaše, prežganke in podobne jedi, kuhale naše mame in babice, še ni pozabljeno. Okusi so še vedno zelo podobni tistim, starim. To so dokazale številne ekipe, ki so se udeležile kuhanja jedi na žlico v kotličku, ki ga je minulo nedeljo, v okviru krajevnega praznika v Vogričevcih pri Ljutomeru pripravilo omenjeno domače Društvo za ohranitev jedi naših babic – Kihača, katero vodi Igor Slokan. Tokrat so prav vse nastopajoče ekipe kuhale različne jedi „na žlico", žal je šest od 15 prijavljenih ekip, zaradi slabega vremena, nastop odpovedalo. Kljub temu je bilo tekmovanje zanimivo, skuhane jedi pa odlične.

Zmagovalec tekmovanja v kuhanju jedi „na žlico

Na 23. bogračiadi le 15 ekip z veliko predvolilnega naboja - Jevškovi in Židanovi SD na 2. mestu

Bogračiada MSMinulo soboto, ko je na dvorišču hotela Diana v središču prekmurske prestolnice Murske Sobote, že triindvajsetič močno dišalo po znameniti prekmurski jedi – bograču, katerega so poklicni in zlasti ljubiteljski kuharji pripravljali na tradicionalnem tekmovanju, je bilo zraven, med lepim številom obiskovalcev in gostov, tudi kar nekaj znanih osebnosti. To niti ne preseneča ob dejstvu, da se bližajo volitve v Evropski parlament in številni kandidati so se želeli predstaviti prekmurskim in prleškim volivcem. Bograč sicer ima v Prekmurju prav posebno mesto, saj je zasidran v tamkajšnjo kulturno-zgodovinsko dediščino, zlasti kulinariko, in kuharske prireditve vedno znova privabljajo kuharje in pokuševalce.

Najboljši bograč so skuhale „Sončnice

Drugič so se srečali rodbini Holc – Kolarič in spet je bilo prijetno, veselo in razigrano

Rodbina Holc - KolaričDandanes, ko vsi nekam hitimo, in nimam časa niti za najbližje, da ne govorimo o prijateljih, znancih in sosedih, je vsako srečanje med ljudmi lepo doživetje. Že v sami slovenski besedi »srečanje« se skriva besedica sreča. Da je temu tako, smo se lahko prepričali, ko smo obiskali udeležence 2. srečanja rodbine Holc iz Stare Gore pri Sv. Juriju ob Ščavnici in rodbine Kolarič z Noričkega Vrha pri Gornji Radgoni. Osrednji del dogodka je potekal na Stari Gori, začelo pa se je z zbiranjem na Negovskem gradu. Tam sta udeležence sprejela letošnja organizatorja Nada in Vincenc Holc iz Maribora. Skupaj z zaposlenimi sta na grajski zelenici pripravila mize in stole za sprejem gostov in prvo dobrodošlico. Po kratki pogostitvi s sladkimi dobrotami, ki so jih spekle posamezne udeleženke, se jih je večina podala v župnijsko cerkev Marijinega rojstva v Negovi k sveti maši. Ob duhovniku dr. Antonu Ožingerju jo je daroval župnik župnije Sv. Jurij ob Ščavnici Boštjan Ošlaj.

Holčevi z gore in Kolaričevi z vrha

Srečalo se je 70 pripadnikov rodbine Steyer z Apaškega polja

Srečanje SteyerVinogradniško posestvo Steyer ali Hišo dišečih tramincev iz Plitvice pri Gornji Radgoni je v preteklosti, predvsem zaradi vrhunskih vin in odlične kulinarike, obiskalo veliko, na stotine in tisoče zlasti ljubiteljev vrhunske kapljice, ne le iz Slovenije, temveč praktično z vseh celin, a gotovo nikoli pred minulo soboto, na čudovitem posestvu, hkrati ni bilo toliko pripadnikov rodbine Steyer. V organizaciji treh sorodnikov, gostitelja Danila Steyerja, apaškega župana, dr. Andreja Steyerja in Ericha Steyerja iz sosednje Avstrije, jih je namreč na 3. bienalno srečanje prišlo okoli 70, od blizu in daleč, največ iz Apaške doline, pa tudi iz Avstrije, Nemčije in Luksemburga. Med njimi je bila najstarejša Otilija (Steyer) Gungl, rojena 13.12.1928 in najmlajša Ana Stejer, rojena, 9.6.2016.

Steyerji živijo na vseh koncih sveta

Rekordnih 32 pohodnikov med Pincami in Hodošem

Pohod Pince - HodošRazdalja med Hodošem, na severu, in Pincami, na vzhodu Prekmurja, meri 45 km, in to pot vsako leto prehodi skupina pohodnikov, predvsem prebivalcev z Goričkega. Prvič so se na iniciativo zakoncev Abraham podali na pot leta 2015, odtlej pa jo vsako leto ponovijo. In letošnji pohod se je pričel minulo soboto v Pincah, in sicer že ob 5.30. Zbrane sta pred tamkajšnjim vaškim domom pred odhodom pogostili družini Jaklin in Feher.

Ob meji so prehodili kar 45 kilometrov

Med najstarejšim (91) in najmlajšim (8) udeležencem 82 let razlike

Medgeneracijsko srečanje Janžev VrhKljub nekoliko turobnemu in občasno deževnemu vremenu, so Krajevna organizacija RK Janžev Vrh (predsednica: Rija Albert), PGD Janžev Vrh (Anton Belna) in DU Grozdek Janžev Vrh (Jožef Vaupotič) uspešno organizirali 7. medgeneracijsko zdravstveno - športno – družabno srečanje krajanov Janževega in Melanjskega Vrha ter Žrnova, in tudi drugih občanov iz občin Radenci in Gornja Radgona. Skozi večurno druženje, ki se je začelo že ob 8. uri zjutraj, z različnimi aktivnostmi, se je prireditve udeležilo več kot 70 oseb različne starosti s tem, da je najmlajši udeleženec bil star osem, najstarejši kar 91 let.

Na 7. medgeneracijskem srečanju na Janževem Vrhu je bilo pestro

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Ne le boleče, tudi življenjsko nevarno

 

Sršeni vse bolj dejavni tudi v Pomurju, kjer je število primerov odstranitev gnezd močno naraslo

SršeniKer so lahko te velike žuželke smrtno nevarne ne le za živali, temveč tudi za ljudi, se občani, pri katerih se pojavljajo sršenja gnezda, čedalje pogosteje obračajo na gasilce, kar je tudi najbolje, saj se je zelo nevarno samostojno odločati za uničevanje njihovih gnezd. Tako je tudi v Pomurju, kjer morajo zlasti gasilci iz večjih PGD,  Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, pogosto posredovali pri strokovno-tehnični odstranitvi sršenjih gnezd.

Torej, sršeni predstavljajo vse večjo nevarnost za ljudi, med katerimi so tudi tisti, ki ne vedo, kako ravnati, če jih piči sršen in kako ugotoviti, če so alergični na pike, kar je še bolj nevarno, celo življenjsko. Pri nas sicer stanje ni alarmantno, kot ponekod v regiji, saj se v občina Kuršumija na jugu Srbije te dni spopadajo z veliko invazijo sršenov. Zdravstveno pomoč je zaradi pika poiskalo že več kot 250 ljudi, več ljudi pa je za posledicami pika tudi umrlo. Tudi iz Hrvaške prihaja novica o smrti 56-letnika prav zaradi pika sršena. Hrvatica Ana Dragica Stričević je imela več sreče, saj je preživela pike 43 sršenov! Nevede je imela na podstrešju domače hiše gnezdo z več kot 100 sršeni, ki so jo napadli. V bolnišnici v Kninu so ji rešili življenje, pred tem pa so gasilci in medicinsko osebje morali uporabiti čebelarsko opremo, da so jo izvlekli iz roja sršenov, katere so pozneje uničili.
Pred leti je tudi v okolici Radencev umrl domačin, ki je bil alergičen in po piku enega samega sršena je umrl, enako je pred leti poginil tudi konj, ki so ga napadli sršeni, slednji pa ubijejo največ pridnih čebel. Kar veliko sreče je pred dnevi imel voznik kamiona na Ptuju, ki ga je med vožnjo pičil sršen. Zaradi slabosti je vozilo ustavil na bližnji avtobusni postaji, sam pa je moral pomoč poiskati v ptujski bolnišnici. Čeprav se poletje počasi izteka to ne pomeni, da sršenov ni več. Strokovnjaki svetujejo, da smo previdni pri uživanju sladkih hrušk, kjer je sršenov še posebej veliko. Da so sršeni pri nas dejavnejši kot običajno potrjuje tudi dejstvo, da Uprava RS za zaščito in reševanje pogosto poroča o „napadu živali na ljudi in druge živali..." Tudi Branko Kolmanič, poveljnik PGD Murska Sobota, je povedal: „Intervencij zaradi napadov sršenov je letos veliko več, kot jih je bilo v prejšnjih letih." K izdatnejšemu razmnoževanju sršenov pripomore tudi podnebje, saj jim odgovarja, da je sprva izdatna vlaga, nato pa nagla suša. Največje število sršenov se pojavi prav v tem času, od sredine avgusta do sredine septembra. „Ko odstranjujemo gnezdo, se gasilec obleče v izolirano obleko, da se zaščiti pred piki, nato pa celotno gnezdo shrani v PVC vrečko, ki jo zavežemo in jo odstranimo," še pojasnjuje Kolmanič, ki še pojasni, v katerih primerih ne odstranjujejo gnezda: „Pretekli mesec smo bili poklicani na intervencijo zaradi napada sršenov, vendar so ti bili v luknji na fasadi. Ob takšnih primerih ne odstranjujemo gnezda in obvestimo pristojne službe."
Ob vse večjem razmnoževanju pa sršeni začnejo graditi tudi gnezda. Strokovnjaki svetujejo, da odstranitev gnezda raje prepustimo ustreznim službam, če pa se odločimo, da bomo gnezdo odstranili sami, pa nas opozarjajo na zaščito in potek odstranjevanja. Najboljša zaščita je čebelarski klobuk ter rokavice in kombinezon, ki nas ščitijo pred piki. Kot sredstvo za odstranitev uporabimo preparate v obliki pršila, ob tem pa je pomembno, da se vsega skupaj lotimo ob večernih oziroma jutranjih urah, ko sršeni najbolj mirujejo. Kako ravnati ob piku sršena? Tako kot osji, je tudi pik sršena zelo boleč. Sršeni in ose so del iste družine, le da so ti precej večji in navadno črno-beli ali rdečkastorjavi. Čeprav je slišati, da morajo zdravniki zlasti na mariborskem in pomurskem območju pogosto posredovati in pomagati ljudem, ter da morajo zlasti gasilci uničevati čedalje več sršenjih gnezd, pa direktor ZD Gornja Radgona, sicer specialist infektolog, Jože Primožič, dr.med., meni da ni vzroka za paniko. „Tudi če nas sršen, ali dva, trije... piči ni razloga za paniko. Predvsem je potrebno takojšnje hlajenje mesta pika. Če pa je kdo alergičen na pike potem je situacija drugačna in je potrebno nemudoma klicati zdravnika. Simptomi so znani, in sicer oseba težje diha, začnejo otekati ustnice, pride do omotice, bruhanja ipd., kar pomeni, da je potrebna strokovna pomoč. Če pa vidimo samo oteklino ali rdečino na mestu pika, potem, kot sem dejal zadostuje hlajenje mesta pika", pravi dr. Primožič, ki nam je pojasnil, kako je najbolj pomembno, da vemo, če smo alergični na pike teh velikih žuželk. V primeru, da nismo alergični, torej območje pika hladimo z obkladkom in namažemo z mazilom za lajšanje posledic pikov žuželk, kot je denimo Fenistil.
Če smo alergični, smo v velikih težavah. Pri alergikih, brez takojšnjega ukrepanja s protialergijskim kompletom, pride do anafilaktičnega šoka in takrat je hitra medicinska pomoč nujna. V primeru, da ne vemo, če smo alergični na pik sršena, ko nas ta piči, to prepoznamo po reakcijah na telesu. Na mestu pika bo najprej nastala močna zateklina. Če nismo alergični, bo pri tej reakciji tudi ostalo. V primeru alergije, bomo v prvem stadiju začeli dobivati izpuščaje po celem telesu, lahko tudi bruhamo in postanemo omotični. V drugem stadiju bomo pričeli po vsem telesu dobivati še zatekline. V tretjem stadiju nas bo pričelo dušiti in takrat lahko pride tudi do zadušitve in posledične smrti. Poznavalci trdijo, da če smo alergični na pik ose, bomo praviloma tudi na pik sršena, saj gre za praktično enak strup. To pa ne velja za alergijo na pik čebel, saj imajo čebele drugačen strup kot ose in sršeni, zato je možno, da kljub alergiji na pik čebele nimamo alergije na pik sršena. V Sloveniji sicer zdravniško pomoč zaradi pika žuželk letno poišče približno 17.000 ljudi. V zadnjih šestih letih pa so zaradi pika sršena, čebele ali ose umrle tri osebe. Kljub povečani aktivnosti sršenov v Pomurju pa tamkajšnji reševalci, v primerjavi s kolegi z mariborskega območja, ne opažajo povečanega števila intervencij zaradi pikov sršenov...
Samica sršena je večja od samca
Sršen (Vespa crabro) sicer spada v družino os, je pa precej večji od navadne ose. Samice so večje od samcev, ko so oplojene, začnejo stikati za drugimi žuželkami, gosenicami, metulji, čebelami in gradijo prava gnezda. Svoje ličinke hranijo z mesom drugih ličink, same pa se prehranjujejo z nektarjem. Sršeni povzročajo veliko preglavic čebelarjem, saj napadajo in ubijajo čebele, ob tem so nevarni tudi za druge živali in ljudi. Pri nas poznamo dve vrsti sršenov, to so evropski ter azijski, ki je v naš del sveta prišel pred nekaj leti. Slednji so veliko bolj napadalni in spadajo med najnevarnejše strupene žuželke, saj lahko njihov močan strup na koži povzroči luknjo, kot jih povzroči strelna krogla. Sršeni predstavljajo vse večjo nevarnost za ljudi. Mnogo ljudi misli, da lahko, če se jim v hišo ali ob hišo naselijo sršeni, pokličejo gasilce, a ni tako, kajti slednji nimajo sredstev za njihovo odstranjevanje, temveč so za to pristojni Centri za dezinfekcijo, dezinsekcijo, deratizacijo in dekontaminacijo, na zavodih za zdravstveno varstvo po Sloveniji.
Sršen spada med insekte, ki imajo zelo razširjeno glavo in oprsje. Značilna je progavost zadka, dosežejo velikost do 30 mm. Sršeni se sicer naseljujejo v votlih drevesih, hišah, zapuščenih objektih, lesenih pomožnih objektih, podstrešjih in v zemlji, gnezda pa so lahko velika od 35 do 65 centimetrov. Gnezdo lahko vsebuje več kot 5000 osebkov, še posebej so sršeni aktivni v poletnih mesecih, ko so tudi agresivni, tako da poleg škode, ki jo povzročajo na zrelem sadju, predstavljajo resno grožnjo za ljudi v svoji bližini. Kot poudarjajo poznavalci posamezne sršene, ki predstavljajo nevarnost za ljudi, še posebej za otroke, lahko polovimo s posebej prirejenimi pastmi, v katerih je lahko specifična feromonska vaba, lahko pa take pasti improviziramo in izdelamo iz priročnega materiala in predmetov. To so različne lovilne posode, v katerih je različna sladka vaba. Uporabljajo se tudi različne električne luči, tovarniško izdelani pripomočki in druge komercialne pasti. V profesionalnem delu pa za uničevanje gnezd uporabljajo različne kemijske preparate – insekticide, ki delujejo hitro, trenutno in uničijo vse osebke v gnezdu. Akcijo uničevanja izvajajo v večernem in nočnem času, da zajamejo vse osebke v gnezdu. Po možnosti uničeno gnezdo tudi fizično odtrgajo, odluščijo in neškodljivo uničijo.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Ne le boleče, tudi življenjsko nevarno