Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Najstarejši pomurski policist je pred sedmimi desetletji prišel iz Krškega

Policisti pri ŽabkarjuKo smo zemljani v ponedeljek, 31. decembra 2018 praznovali prihod novega leta 2019, je Jože Žabkar iz Moščancev v občini Puconci, imel dvojni razlog za praznovanje. Najstarejši živeči pomurski policist je namreč prav na silvestrovo praznoval tudi visok osebni jubilej - 98. rojstni dan. Dober teden po jubileju, ko smo mu mnogi voščili in zaželeli še veliko zdravih in zadovoljnih let, so Žabkarja, na njegovem domu obiskali in mu čestitali direktor Policijske uprave Murska Sobota, Damir Ivančić, skupaj s članoma kluba policijskih upokojencev Maksa Perca, Marjanom Horvatom (predsednik) in Romanom Verganom, ki je dolga leta bil Žabkarjev sodelavec, zraven pa je bila tudi tiskovna predstavnica PU Murska Sobota, Suzana Rauš.

Jože Žabkar je obeležil 98. rojstni dan

Pozdravil jih je tudi novi župan Roman Leljak

Gasilski veteraniTik ob izteku leta 2018 je PGD Janžev Vrh organiziral in gostil tradicionalno srečanje gasilskih veteranov in gasilskih veterank Gasilske zveze občine Radenci. Gre za tradicionalno srečanje, ki poteka vsako leto ob koncu leta in ga vsako leto gosti drugo društvo. Letošnjega tradicionalnega srečanja v gasilskem domu Janžev Vrh se je udeležila stotnija gasilskih veteranov in veterank, katere sta pozdravila Franc Bratkovič, predsednik veteranov GZ Radenci, in prvič novi župan občine Radenci, Roman Leljak. Slednji je v svojem nagovoru izpostavil pomen gasilstva in tudi pomen dela gasilskih veteranov. Predstavil je tudi nekatere naloge, ki jih namerava občina Radenci realizirati v naslednjem letu.

Stotnija gasilskih veteranov GZ Radenci na Janževem Vrhu

Zavijanje daril je lahko zabava in ohranjanje okolja

Rastišče - zavijalnicaPo izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve, je radgonska Iniciativa Rastišče, prav v času prazničnega obdarovanja, pripravila novo akcijo, tokrat z naslovom Zavijalnica - zavijanje daril na trajnostni način. V prostorih Mladinskega centra Gornja Radgona se je zbralo več deset zainteresiranih, ki se zavedajo, da lahko na najrazličnejših področjih svojega vsakdana znatno prispevamo k varovanju okolja. „V Iniciativi Rastišče si prizadevamo nuditi alternativo uveljavljenim, do narave škodljivim navadam.

Iniciativa Rastišče pripravila prikaz zavijanja daril na trajnostni način

Vesela je čestitk župana in predsednika upokojencev

Marija ŽnidaričTako kot je že vrsto let običaj v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, ko odgovorni obiskujejo in obdarijo jubilante, so tamkajšnji župan Anton Slana, ter predsednica in aktivistka KO RK Sv. Jurij ob Ščavnici, Cvetka Fiala in Rozina Kraner, obiskali in obdarili Marijo Žnidarič, ki je tik pred iztekom leta 2018 obeležila 90. življenjski jubilej. Kot nam je povedala je bila obiska nadvse vesela. Po čestitkah, izročenih darilih in zapeti Zdravljici, v kateri so sodelovali tudi hčerka Marija z življenjskim sopotnikom Darkom, in sin Franc z ženo Zdenko, je ob bogato obloženi mizi, ki jo je pripravila njena snaha Zdenka, sledil prijeten klepet in druženje. Ob kramljanju ji je lepo čestitko za jubilej prinesel še poštar, poslala pa sta ji jo predsednik in tajnica DU Sv. Jurij ob Ščavnici Marjan in Jožica Korelc.

Marija Žnidarič iz Žihlave obeležila lep življenjski jubilej, 90. rojstni dan

Potrošniki za gostilno iz Križevcev, stroka za gostilno iz Bakovcev

Zlata ponevPomurski tednik Vestnik je drugo leto zapored pripravil izbor „Zlata ponev Pomurja". Slovenske pokrajine si namreč prizadevajo, da bi izboljšale gostinsko ponudbo, ki je eden od temeljev turističnega prizadevanja naše države. In v omenjeni medijski hiši so pripravili izbor in ocenjevanje gostiln, restavracij in turističnih kmetij v regiji. Bralci Vestnika in širša javnost je z glasovnicami in oddajo glasov na spletni strani izbrala najbolj popularno gostilno v Pomurju.

Zlata ponev za gostilni Zorko in Rajh

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Končana obsežna raziskava zgodnjega odkrivanje srčnega popuščanja pri Sobočanih

 

Umrljivost zaradi srčnega popuščanja višja, kot pri najbolj pogosti vrsti raka

Srčno popuščanjeMurska Sobota - Ker je v Pomurju umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni višja kot drugje po Sloveniji, ne preseneča, da so v Splošni bolnišnici Murska Sobota izvedli obsežno raziskavo o pogostosti srčnega popuščanja, ki je potekala v sklopu projekta Epidemiologija srčnega puščanja v Sloveniji: prevalenca, hospitalizacije in umrljivost. Projekt ozaveščanja in opolnomočenja o srčnem popuščanju, ki ga je v sodelovanju s SB Murska Sobota, izvajal Center za zdravje in razvoj Murska Sobota, je ob podpori MO Murska Sobota, sofinanciralo Ministrstvo za zdravje RS. Ozaveščenost o srčnem popuščanju lahko v splošni javnosti okrepi pomen zavedanja in udejanjanja načel zdravega življenjskega sloga ter pri osebah s povečanim tveganjem za srčno popuščanje motivacijo za informiranje o zgodnjem prepoznavanju prvih simptomov in znakov te bolezni.

Pri bolnikih in njihovih svojcih je ključna opolnomočenost za učinkovito samooskrbo srčnega popuščanja v domačem okolju, saj na ta način preprečimo akutna poslabšanja bolezni in izboljšamo z zdravjem povezano kakovost življenja. Na splošno velja, da pogostost srčnega popuščanja s starostjo strmo narašča. Gre za resno obolenje, ko srce ne prečrpava dovolj krvi za potrebe telesa, kar povzroča nabiranje tekočine v pljučih in drugih delih telesa. Če je pravočasno odkrito in ustrezno zdravljeno, lahko imajo bolniki prav tako dolgo in kakovostno življenje. V Evropi je več kot deset milijonov bolnikov s srčnim popuščanjem.
Sicer pa, za delo v zdravstvu velja, da se izobraževanje nikoli ne konča. Zdravnik vsak dan opravlja klinično delo, izpopolnjuje svoje znanje in raziskuje. Prav raziskovanje in izobraževanje sta ključna za izboljšanje obravnave bolnika. Ravno zato se mora mlad zdravnik ali mlad specialist preizkusiti v različnih, tujih okoljih, različnih načinih gledanja na iste stvari, saj le tako lahko v domače, primarno okolje prinese dobre prakse. Tako pot sta prehodila tudi doc. dr. Jerneja Farkaš Lainščak, specialistka javnega zdravja in vodja raziskovalne dejavnosti v SB Murska Sobota, in prof. dr. Mitja Lainščak, specialist interne medicine in kardiologije z vaskularno medicino, sicer pa vodja kardiološke dejavnosti v isti bolnišnici. Znanje in izkušnje tako na strokovnem kot raziskovalnem področju sta nabirala v različnih ustanovah doma in v tujini, vseskozi sta ohranjala in vzdrževala stike s strokovnjaki iz tujine, kar je, sta zatrdila, ključno za strokovni razvoj in napredek. Svoje delo sedaj primarno opravljata v tukajšnji bolnišnici, vsak na svojem strokovnem področju, vzpostavila pa sta tudi znanstvenoraziskovalno delo.
„Ko sva se vračala v Pomurje, se nama je zdelo, da je znanstvenoraziskovalno delo potencial, ki je v SB MS še premalo izkoriščen in bi se ga dalo z mreženjem, izkušnjami in znanjem, ki ga imava, bistveno bolje izkoristiti, tako pa dati nove možnosti tudi našim zaposlenim in širšemu okolju," je povedala Jerneja, Mitja pa je dodal: „Raziskovanje je potrebno za rast, tako strokovno kot klinično, cilj pa je seveda boljša obravnava bolnika. Razumeti je treba, da je raziskovanje aplikativno, to pomeni, da nas zanima klinični problem, na katerega skušamo dati odgovor, zato so tudi naši končni rezultati klinično uporabni.« Kot sta poudarila oba sogovornika, je za uspešno vzpostavitev raziskovalnega okolja treba izpolniti nekatere pogoje. V SB MS trenutno potekajo trije temeljni raziskovalni projekti. Med njimi je tudi omenjeno Zgodnje odkrivanje srčnega popuščanja pri prebivalcih mesta Murska Sobota oziroma SOBOTA-HF.
„S srčnim popuščanjem se ukvarjam vse od leta 2000. To je namreč bolezensko stanje, ki ima višjo umrljivost kot najbolj pogoste vrste raka, hkrati je tudi najbolj kompleksno stanje v kardiologiji. Ker se s srčnim popuščanjem ukvarjam že toliko let, sem imel željo, da to izvedemo, ideja pa je seveda morala dozoreti," je pojasnil dr. Mitja Lainščak, ki je dodal, da je v raziskavo SOBOTA-HF bila vključena ciljna populacijska skupina prebivalcev mesta Murska Sobota, starejših od 55 let, izbrana po reprezentativnem naključnem vzorcu, ki ga je bolnišnica pridobila pri Statističnem uradu RS. Ker je bila raziskava, v kateri so pri preiskovancih opravljali presejalne in diagnostične preglede, tako obširna, so v njej sodelovali številni strokovnjaki.
„To so medicinske sestre, fizioterapevti, laboratorijski delavci, zdravniki različnih specializacij, sodelavci, ki so skrbeli za pravne in finančne vidike vodenja raziskave, pa tudi študenti obeh medicinskih fakultet. Vanjo smo vključili strokovne delavce naše bolnišnice, lokalne zdravstvene institucije, seznanili smo koncesionarje, širšo javnost in preiskovance. Pri tem smo imeli podporo vodstva in drugih zaposlenih v SB MS, podporo MO Murska Sobota ter Nacionalnega inštituta za javno zdravje, seveda pa ne bi šlo brez medijev, s pomočjo katerih smo ozaveščali in obveščali širšo javnost," je dejala Farkaš Lainščakova, ki je vesela, da sta tako strokovna kot splošna javnost raziskavo SOBOTA-HF sprejeli zelo pozitivno.
„Treba je imeti eksterne vire, da se lahko raziskovanje vzdržuje, mentorje, ki prenašajo znanje in usmerjajo nove doktorje znanosti, okolje, ki tovrstne raziskave spodbuja, ter kandidate, ki bodo to delo opravljali. Če kateri izmed teh pogojev ni izpolnjen, raziskovalno delo ne more potekati. Zato bi se rad v prvi vrsti zahvalil vodstvu in sodelavcem SB MS, ki to razumejo in podpirajo. Če namreč potekajo raziskovalne aktivnosti, potekajo tudi klinične aktivnosti, na ta način pa se na dolgi rok z višjo kakovostjo storitve nižajo tudi stroški," je dodal prof. dr. Mitja Lainščak, ki je še zaključil: „Gre za prvo tovrstno raziskavo večjega formata v Sloveniji in v tem delu Evrope. Rezultati bodo pomembni tako za obravnavo bolnikov v Sloveniji kot za širšo mednarodno strokovno javnost. Poleg epidemioloških podatkov za Slovenijo bomo lahko preizkusili nekatera diagnostična merila za srčno popuščanje in ocenili breme sočasnih obolenj. Dodatne analize bioloških vzorcev bodo omogočile tudi oceno tveganja za zaplete in bodo morda pomagale pri izbiri ciljev za zdravljenje v prihodnosti".

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Končana obsežna raziskava zgodnjega odkrivanje srčnega popuščanja pri Sobočanih