Na 23. bogračiadi le 15 ekip z veliko predvolilnega naboja - Jevškovi in Židanovi SD na 2. mestu

Bogračiada MSMinulo soboto, ko je na dvorišču hotela Diana v središču prekmurske prestolnice Murske Sobote, že triindvajsetič močno dišalo po znameniti prekmurski jedi – bograču, katerega so poklicni in zlasti ljubiteljski kuharji pripravljali na tradicionalnem tekmovanju, je bilo zraven, med lepim številom obiskovalcev in gostov, tudi kar nekaj znanih osebnosti. To niti ne preseneča ob dejstvu, da se bližajo volitve v Evropski parlament in številni kandidati so se želeli predstaviti prekmurskim in prleškim volivcem. Bograč sicer ima v Prekmurju prav posebno mesto, saj je zasidran v tamkajšnjo kulturno-zgodovinsko dediščino, zlasti kulinariko, in kuharske prireditve vedno znova privabljajo kuharje in pokuševalce.

Najboljši bograč so skuhale „Sončnice

Srečalo se je 70 pripadnikov rodbine Steyer z Apaškega polja

Srečanje SteyerVinogradniško posestvo Steyer ali Hišo dišečih tramincev iz Plitvice pri Gornji Radgoni je v preteklosti, predvsem zaradi vrhunskih vin in odlične kulinarike, obiskalo veliko, na stotine in tisoče zlasti ljubiteljev vrhunske kapljice, ne le iz Slovenije, temveč praktično z vseh celin, a gotovo nikoli pred minulo soboto, na čudovitem posestvu, hkrati ni bilo toliko pripadnikov rodbine Steyer. V organizaciji treh sorodnikov, gostitelja Danila Steyerja, apaškega župana, dr. Andreja Steyerja in Ericha Steyerja iz sosednje Avstrije, jih je namreč na 3. bienalno srečanje prišlo okoli 70, od blizu in daleč, največ iz Apaške doline, pa tudi iz Avstrije, Nemčije in Luksemburga. Med njimi je bila najstarejša Otilija (Steyer) Gungl, rojena 13.12.1928 in najmlajša Ana Stejer, rojena, 9.6.2016.

Steyerji živijo na vseh koncih sveta

Rekordnih 32 pohodnikov med Pincami in Hodošem

Pohod Pince - HodošRazdalja med Hodošem, na severu, in Pincami, na vzhodu Prekmurja, meri 45 km, in to pot vsako leto prehodi skupina pohodnikov, predvsem prebivalcev z Goričkega. Prvič so se na iniciativo zakoncev Abraham podali na pot leta 2015, odtlej pa jo vsako leto ponovijo. In letošnji pohod se je pričel minulo soboto v Pincah, in sicer že ob 5.30. Zbrane sta pred tamkajšnjim vaškim domom pred odhodom pogostili družini Jaklin in Feher.

Ob meji so prehodili kar 45 kilometrov

Med najstarejšim (91) in najmlajšim (8) udeležencem 82 let razlike

Medgeneracijsko srečanje Janžev VrhKljub nekoliko turobnemu in občasno deževnemu vremenu, so Krajevna organizacija RK Janžev Vrh (predsednica: Rija Albert), PGD Janžev Vrh (Anton Belna) in DU Grozdek Janžev Vrh (Jožef Vaupotič) uspešno organizirali 7. medgeneracijsko zdravstveno - športno – družabno srečanje krajanov Janževega in Melanjskega Vrha ter Žrnova, in tudi drugih občanov iz občin Radenci in Gornja Radgona. Skozi večurno druženje, ki se je začelo že ob 8. uri zjutraj, z različnimi aktivnostmi, se je prireditve udeležilo več kot 70 oseb različne starosti s tem, da je najmlajši udeleženec bil star osem, najstarejši kar 91 let.

Na 7. medgeneracijskem srečanju na Janževem Vrhu je bilo pestro

Nekoč „Metuljček", danes „Prestiž – caffe & grill"

Prestiž GederovciGotovo ni veliko Prekmurcev in gostov iz drugih delov Slovenije, ki so se kdaj peljali čez Avstrijo v Mursko Soboto, in se ne spomnijo Gostilne „Metuljček", tik ob kmetijski zadrugi in krožišču v Gederovcih. Kljub uspešnemu poslovanju je gostišče pred dobrim letom dni prenehalo poslovati, kar je za mnoge ljubitelje dobre kulinarike in tudi hladne pijače, bil pravi mali šok. Toda pred nedavnim se je vse skupaj znova spremenilo na boljše. Sedaj v prijetni prekmurski vasi Gederovci, sredi prečudovitega naravnega okolja na obrobju meje z Avstrijo, ponovno deluje prijeten gostinski lokal, ki se sedaj imenuje „Prestiž – caffe & grill", ki je po mnenju obiskovalcev po kakovosti že prehitel svojega predhodnika. Lokal, ki se nahaja na čudoviti lokaciji, 9 km oddaljeni od Murske Sobote, ter po 5 km od Radencev, Gornje in avstrijske Radgone, je odprl mladi podjetnik Gregor Šavor, ki ga mnogi poznajo tudi kot glasbenika, člana skupine „Prestiž" po kateri je tudi gostilna, znana po prijetnem ambientu, prijaznem osebju in izvrstni ponudbi najrazličnejših jedi, dobila ime.

V Gederovcih deluje novo gostišče z odlično hrano in pijačo

Najpogosteje je bilo slišati, da mora biti delavec pred dobičkom, in da pravice delavcem niso podeljene, ampak izborjene

Kres GRČeprav jim je tudi letos močno nagajalo vreme, saj je občasno „lilo kot iz škafa", je tudi letošnje kresovanje na ŠTC Trate potrdilo, da je radgonsko kresovanje nekaj posebnega, in da ga nihče ne sme odpovedovati tudi če je napovedan dež. Spet se je namreč, kljub deževnemu in tudi mrzlemu vremenu, na tradicionalni prvomajski prireditvi, ki se vsako leto odvija na predvečer praznika dela, zbralo veliko ljudi iz cele regije in tudi iz sosednje Avstrije. V organizaciji Zavoda za kulturo, turizem in promocijo Kultprotur, ter še nekaterih soorganizatorjev, kot so: radgonska občina, PGD Gornja Radgona, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Komunala Radgona, Casa del Nonno...; se je tokrat vse skupaj začelo že ob 19. uri, ko so legendarni Čuki, na prizorišču kresovanja razvajali otroke in njihove starše.

Čukom je na radgonskem kresovanju uspelo pregnali dež

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Končana obsežna raziskava zgodnjega odkrivanje srčnega popuščanja pri Sobočanih

 

Umrljivost zaradi srčnega popuščanja višja, kot pri najbolj pogosti vrsti raka

Srčno popuščanjeMurska Sobota - Ker je v Pomurju umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni višja kot drugje po Sloveniji, ne preseneča, da so v Splošni bolnišnici Murska Sobota izvedli obsežno raziskavo o pogostosti srčnega popuščanja, ki je potekala v sklopu projekta Epidemiologija srčnega puščanja v Sloveniji: prevalenca, hospitalizacije in umrljivost. Projekt ozaveščanja in opolnomočenja o srčnem popuščanju, ki ga je v sodelovanju s SB Murska Sobota, izvajal Center za zdravje in razvoj Murska Sobota, je ob podpori MO Murska Sobota, sofinanciralo Ministrstvo za zdravje RS. Ozaveščenost o srčnem popuščanju lahko v splošni javnosti okrepi pomen zavedanja in udejanjanja načel zdravega življenjskega sloga ter pri osebah s povečanim tveganjem za srčno popuščanje motivacijo za informiranje o zgodnjem prepoznavanju prvih simptomov in znakov te bolezni.

Pri bolnikih in njihovih svojcih je ključna opolnomočenost za učinkovito samooskrbo srčnega popuščanja v domačem okolju, saj na ta način preprečimo akutna poslabšanja bolezni in izboljšamo z zdravjem povezano kakovost življenja. Na splošno velja, da pogostost srčnega popuščanja s starostjo strmo narašča. Gre za resno obolenje, ko srce ne prečrpava dovolj krvi za potrebe telesa, kar povzroča nabiranje tekočine v pljučih in drugih delih telesa. Če je pravočasno odkrito in ustrezno zdravljeno, lahko imajo bolniki prav tako dolgo in kakovostno življenje. V Evropi je več kot deset milijonov bolnikov s srčnim popuščanjem.
Sicer pa, za delo v zdravstvu velja, da se izobraževanje nikoli ne konča. Zdravnik vsak dan opravlja klinično delo, izpopolnjuje svoje znanje in raziskuje. Prav raziskovanje in izobraževanje sta ključna za izboljšanje obravnave bolnika. Ravno zato se mora mlad zdravnik ali mlad specialist preizkusiti v različnih, tujih okoljih, različnih načinih gledanja na iste stvari, saj le tako lahko v domače, primarno okolje prinese dobre prakse. Tako pot sta prehodila tudi doc. dr. Jerneja Farkaš Lainščak, specialistka javnega zdravja in vodja raziskovalne dejavnosti v SB Murska Sobota, in prof. dr. Mitja Lainščak, specialist interne medicine in kardiologije z vaskularno medicino, sicer pa vodja kardiološke dejavnosti v isti bolnišnici. Znanje in izkušnje tako na strokovnem kot raziskovalnem področju sta nabirala v različnih ustanovah doma in v tujini, vseskozi sta ohranjala in vzdrževala stike s strokovnjaki iz tujine, kar je, sta zatrdila, ključno za strokovni razvoj in napredek. Svoje delo sedaj primarno opravljata v tukajšnji bolnišnici, vsak na svojem strokovnem področju, vzpostavila pa sta tudi znanstvenoraziskovalno delo.
„Ko sva se vračala v Pomurje, se nama je zdelo, da je znanstvenoraziskovalno delo potencial, ki je v SB MS še premalo izkoriščen in bi se ga dalo z mreženjem, izkušnjami in znanjem, ki ga imava, bistveno bolje izkoristiti, tako pa dati nove možnosti tudi našim zaposlenim in širšemu okolju," je povedala Jerneja, Mitja pa je dodal: „Raziskovanje je potrebno za rast, tako strokovno kot klinično, cilj pa je seveda boljša obravnava bolnika. Razumeti je treba, da je raziskovanje aplikativno, to pomeni, da nas zanima klinični problem, na katerega skušamo dati odgovor, zato so tudi naši končni rezultati klinično uporabni.« Kot sta poudarila oba sogovornika, je za uspešno vzpostavitev raziskovalnega okolja treba izpolniti nekatere pogoje. V SB MS trenutno potekajo trije temeljni raziskovalni projekti. Med njimi je tudi omenjeno Zgodnje odkrivanje srčnega popuščanja pri prebivalcih mesta Murska Sobota oziroma SOBOTA-HF.
„S srčnim popuščanjem se ukvarjam vse od leta 2000. To je namreč bolezensko stanje, ki ima višjo umrljivost kot najbolj pogoste vrste raka, hkrati je tudi najbolj kompleksno stanje v kardiologiji. Ker se s srčnim popuščanjem ukvarjam že toliko let, sem imel željo, da to izvedemo, ideja pa je seveda morala dozoreti," je pojasnil dr. Mitja Lainščak, ki je dodal, da je v raziskavo SOBOTA-HF bila vključena ciljna populacijska skupina prebivalcev mesta Murska Sobota, starejših od 55 let, izbrana po reprezentativnem naključnem vzorcu, ki ga je bolnišnica pridobila pri Statističnem uradu RS. Ker je bila raziskava, v kateri so pri preiskovancih opravljali presejalne in diagnostične preglede, tako obširna, so v njej sodelovali številni strokovnjaki.
„To so medicinske sestre, fizioterapevti, laboratorijski delavci, zdravniki različnih specializacij, sodelavci, ki so skrbeli za pravne in finančne vidike vodenja raziskave, pa tudi študenti obeh medicinskih fakultet. Vanjo smo vključili strokovne delavce naše bolnišnice, lokalne zdravstvene institucije, seznanili smo koncesionarje, širšo javnost in preiskovance. Pri tem smo imeli podporo vodstva in drugih zaposlenih v SB MS, podporo MO Murska Sobota ter Nacionalnega inštituta za javno zdravje, seveda pa ne bi šlo brez medijev, s pomočjo katerih smo ozaveščali in obveščali širšo javnost," je dejala Farkaš Lainščakova, ki je vesela, da sta tako strokovna kot splošna javnost raziskavo SOBOTA-HF sprejeli zelo pozitivno.
„Treba je imeti eksterne vire, da se lahko raziskovanje vzdržuje, mentorje, ki prenašajo znanje in usmerjajo nove doktorje znanosti, okolje, ki tovrstne raziskave spodbuja, ter kandidate, ki bodo to delo opravljali. Če kateri izmed teh pogojev ni izpolnjen, raziskovalno delo ne more potekati. Zato bi se rad v prvi vrsti zahvalil vodstvu in sodelavcem SB MS, ki to razumejo in podpirajo. Če namreč potekajo raziskovalne aktivnosti, potekajo tudi klinične aktivnosti, na ta način pa se na dolgi rok z višjo kakovostjo storitve nižajo tudi stroški," je dodal prof. dr. Mitja Lainščak, ki je še zaključil: „Gre za prvo tovrstno raziskavo večjega formata v Sloveniji in v tem delu Evrope. Rezultati bodo pomembni tako za obravnavo bolnikov v Sloveniji kot za širšo mednarodno strokovno javnost. Poleg epidemioloških podatkov za Slovenijo bomo lahko preizkusili nekatera diagnostična merila za srčno popuščanje in ocenili breme sočasnih obolenj. Dodatne analize bioloških vzorcev bodo omogočile tudi oceno tveganja za zaplete in bodo morda pomagale pri izbiri ciljev za zdravljenje v prihodnosti".

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Končana obsežna raziskava zgodnjega odkrivanje srčnega popuščanja pri Sobočanih