V gostilni „Nada" v Šratovci so se na svoji prvi letošnji seji zbrali člani vodstva in izvršnega odbora Združenja borcev za vrednote NOB Gornja Radgona. Člani IO pod vodstvom predsednice Rije Červič so najprej pregledali delo združenja v letu 2018 in ugotovili, da so člani radgonskega združenja, ki združuje člane in članice štirih krajevnih organizacij (Apače, Gornja Radgona, Radenci ter Videm ob Ščavnici), zelo aktivno in dostojno obeleževali spomin na vrednote NOB, partizanskega boja in Osvobodilne fronte.
Čeprav je v zimskem času za podeželske ženske nekoliko manj dela, vsaj ko ni potrebno delati na njivah, v vinogradih, sadovnjakih, vrtovih..., za članice Društva podeželskih žena in deklet Gornja Radgona, ki ga vodi predsednica Vesna Bratuša, ni veliko počitka. Poleg obveznosti v gospodinjstvu, v hlevu in še kje, imajo dejavne ženske veliko opravkov tudi z umetniškim ustvarjanjem. In podobno kot že vrsto let podeželske ženske tudi to zimo ustvarjajo v upravnih prostorih Kmetijske zadruge v Gornji Radgoni. Poleg prijetnega druženja, klepeta in izmenjave izkušenj, tudi to zimo, vse od 1. novembra pa tja do velike noči, članice društva v delavnicah ročnih del ustvarjajo različne izdelke.
Končana obsežna raziskava zgodnjega odkrivanje srčnega popuščanja pri Sobočanih
Umrljivost zaradi srčnega popuščanja višja, kot pri najbolj pogosti vrsti raka
Murska Sobota - Ker je v Pomurju umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni višja kot drugje po Sloveniji, ne preseneča, da so v Splošni bolnišnici Murska Sobota izvedli obsežno raziskavo o pogostosti srčnega popuščanja, ki je potekala v sklopu projekta Epidemiologija srčnega puščanja v Sloveniji: prevalenca, hospitalizacije in umrljivost. Projekt ozaveščanja in opolnomočenja o srčnem popuščanju, ki ga je v sodelovanju s SB Murska Sobota, izvajal Center za zdravje in razvoj Murska Sobota, je ob podpori MO Murska Sobota, sofinanciralo Ministrstvo za zdravje RS. Ozaveščenost o srčnem popuščanju lahko v splošni javnosti okrepi pomen zavedanja in udejanjanja načel zdravega življenjskega sloga ter pri osebah s povečanim tveganjem za srčno popuščanje motivacijo za informiranje o zgodnjem prepoznavanju prvih simptomov in znakov te bolezni.
Pri bolnikih in njihovih svojcih je ključna opolnomočenost za učinkovito samooskrbo srčnega popuščanja v domačem okolju, saj na ta način preprečimo akutna poslabšanja bolezni in izboljšamo z zdravjem povezano kakovost življenja. Na splošno velja, da pogostost srčnega popuščanja s starostjo strmo narašča. Gre za resno obolenje, ko srce ne prečrpava dovolj krvi za potrebe telesa, kar povzroča nabiranje tekočine v pljučih in drugih delih telesa. Če je pravočasno odkrito in ustrezno zdravljeno, lahko imajo bolniki prav tako dolgo in kakovostno življenje. V Evropi je več kot deset milijonov bolnikov s srčnim popuščanjem.
Sicer pa, za delo v zdravstvu velja, da se izobraževanje nikoli ne konča. Zdravnik vsak dan opravlja klinično delo, izpopolnjuje svoje znanje in raziskuje. Prav raziskovanje in izobraževanje sta ključna za izboljšanje obravnave bolnika. Ravno zato se mora mlad zdravnik ali mlad specialist preizkusiti v različnih, tujih okoljih, različnih načinih gledanja na iste stvari, saj le tako lahko v domače, primarno okolje prinese dobre prakse. Tako pot sta prehodila tudi doc. dr. Jerneja Farkaš Lainščak, specialistka javnega zdravja in vodja raziskovalne dejavnosti v SB Murska Sobota, in prof. dr. Mitja Lainščak, specialist interne medicine in kardiologije z vaskularno medicino, sicer pa vodja kardiološke dejavnosti v isti bolnišnici. Znanje in izkušnje tako na strokovnem kot raziskovalnem področju sta nabirala v različnih ustanovah doma in v tujini, vseskozi sta ohranjala in vzdrževala stike s strokovnjaki iz tujine, kar je, sta zatrdila, ključno za strokovni razvoj in napredek. Svoje delo sedaj primarno opravljata v tukajšnji bolnišnici, vsak na svojem strokovnem področju, vzpostavila pa sta tudi znanstvenoraziskovalno delo.
„Ko sva se vračala v Pomurje, se nama je zdelo, da je znanstvenoraziskovalno delo potencial, ki je v SB MS še premalo izkoriščen in bi se ga dalo z mreženjem, izkušnjami in znanjem, ki ga imava, bistveno bolje izkoristiti, tako pa dati nove možnosti tudi našim zaposlenim in širšemu okolju," je povedala Jerneja, Mitja pa je dodal: „Raziskovanje je potrebno za rast, tako strokovno kot klinično, cilj pa je seveda boljša obravnava bolnika. Razumeti je treba, da je raziskovanje aplikativno, to pomeni, da nas zanima klinični problem, na katerega skušamo dati odgovor, zato so tudi naši končni rezultati klinično uporabni.« Kot sta poudarila oba sogovornika, je za uspešno vzpostavitev raziskovalnega okolja treba izpolniti nekatere pogoje. V SB MS trenutno potekajo trije temeljni raziskovalni projekti. Med njimi je tudi omenjeno Zgodnje odkrivanje srčnega popuščanja pri prebivalcih mesta Murska Sobota oziroma SOBOTA-HF.
„S srčnim popuščanjem se ukvarjam vse od leta 2000. To je namreč bolezensko stanje, ki ima višjo umrljivost kot najbolj pogoste vrste raka, hkrati je tudi najbolj kompleksno stanje v kardiologiji. Ker se s srčnim popuščanjem ukvarjam že toliko let, sem imel željo, da to izvedemo, ideja pa je seveda morala dozoreti," je pojasnil dr. Mitja Lainščak, ki je dodal, da je v raziskavo SOBOTA-HF bila vključena ciljna populacijska skupina prebivalcev mesta Murska Sobota, starejših od 55 let, izbrana po reprezentativnem naključnem vzorcu, ki ga je bolnišnica pridobila pri Statističnem uradu RS. Ker je bila raziskava, v kateri so pri preiskovancih opravljali presejalne in diagnostične preglede, tako obširna, so v njej sodelovali številni strokovnjaki.
„To so medicinske sestre, fizioterapevti, laboratorijski delavci, zdravniki različnih specializacij, sodelavci, ki so skrbeli za pravne in finančne vidike vodenja raziskave, pa tudi študenti obeh medicinskih fakultet. Vanjo smo vključili strokovne delavce naše bolnišnice, lokalne zdravstvene institucije, seznanili smo koncesionarje, širšo javnost in preiskovance. Pri tem smo imeli podporo vodstva in drugih zaposlenih v SB MS, podporo MO Murska Sobota ter Nacionalnega inštituta za javno zdravje, seveda pa ne bi šlo brez medijev, s pomočjo katerih smo ozaveščali in obveščali širšo javnost," je dejala Farkaš Lainščakova, ki je vesela, da sta tako strokovna kot splošna javnost raziskavo SOBOTA-HF sprejeli zelo pozitivno.
„Treba je imeti eksterne vire, da se lahko raziskovanje vzdržuje, mentorje, ki prenašajo znanje in usmerjajo nove doktorje znanosti, okolje, ki tovrstne raziskave spodbuja, ter kandidate, ki bodo to delo opravljali. Če kateri izmed teh pogojev ni izpolnjen, raziskovalno delo ne more potekati. Zato bi se rad v prvi vrsti zahvalil vodstvu in sodelavcem SB MS, ki to razumejo in podpirajo. Če namreč potekajo raziskovalne aktivnosti, potekajo tudi klinične aktivnosti, na ta način pa se na dolgi rok z višjo kakovostjo storitve nižajo tudi stroški," je dodal prof. dr. Mitja Lainščak, ki je še zaključil: „Gre za prvo tovrstno raziskavo večjega formata v Sloveniji in v tem delu Evrope. Rezultati bodo pomembni tako za obravnavo bolnikov v Sloveniji kot za širšo mednarodno strokovno javnost. Poleg epidemioloških podatkov za Slovenijo bomo lahko preizkusili nekatera diagnostična merila za srčno popuščanje in ocenili breme sočasnih obolenj. Dodatne analize bioloških vzorcev bodo omogočile tudi oceno tveganja za zaplete in bodo morda pomagale pri izbiri ciljev za zdravljenje v prihodnosti".
