Vseh devet ekip z zlato medaljo

Kihača VogričevciV prleškem Društvu za ohranitev jedi naših babic – Kihača, se zavedajo, da med ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika naroda, gotovo sodijo tudi različne prireditve, kjer tekmujejo v kuhanju različnih starih in bolj kot ne pozabljenih jedi. In tovrstnih dogodkov, prikazov in tekmovanj je tudi na severovzhodu države, iz leta v leto več. Zato kuhanje jedi na žlico, katerih okus spominja na tistega izpred mnogih let, ko so vampe, kisle juhe, golaže, paprikaše, prežganke in podobne jedi, kuhale naše mame in babice, še ni pozabljeno. Okusi so še vedno zelo podobni tistim, starim. To so dokazale številne ekipe, ki so se udeležile kuhanja jedi na žlico v kotličku, ki ga je minulo nedeljo, v okviru krajevnega praznika v Vogričevcih pri Ljutomeru pripravilo omenjeno domače Društvo za ohranitev jedi naših babic – Kihača, katero vodi Igor Slokan. Tokrat so prav vse nastopajoče ekipe kuhale različne jedi „na žlico", žal je šest od 15 prijavljenih ekip, zaradi slabega vremena, nastop odpovedalo. Kljub temu je bilo tekmovanje zanimivo, skuhane jedi pa odlične.

Zmagovalec tekmovanja v kuhanju jedi „na žlico

Na 23. bogračiadi le 15 ekip z veliko predvolilnega naboja - Jevškovi in Židanovi SD na 2. mestu

Bogračiada MSMinulo soboto, ko je na dvorišču hotela Diana v središču prekmurske prestolnice Murske Sobote, že triindvajsetič močno dišalo po znameniti prekmurski jedi – bograču, katerega so poklicni in zlasti ljubiteljski kuharji pripravljali na tradicionalnem tekmovanju, je bilo zraven, med lepim številom obiskovalcev in gostov, tudi kar nekaj znanih osebnosti. To niti ne preseneča ob dejstvu, da se bližajo volitve v Evropski parlament in številni kandidati so se želeli predstaviti prekmurskim in prleškim volivcem. Bograč sicer ima v Prekmurju prav posebno mesto, saj je zasidran v tamkajšnjo kulturno-zgodovinsko dediščino, zlasti kulinariko, in kuharske prireditve vedno znova privabljajo kuharje in pokuševalce.

Najboljši bograč so skuhale „Sončnice

Drugič so se srečali rodbini Holc – Kolarič in spet je bilo prijetno, veselo in razigrano

Rodbina Holc - KolaričDandanes, ko vsi nekam hitimo, in nimam časa niti za najbližje, da ne govorimo o prijateljih, znancih in sosedih, je vsako srečanje med ljudmi lepo doživetje. Že v sami slovenski besedi »srečanje« se skriva besedica sreča. Da je temu tako, smo se lahko prepričali, ko smo obiskali udeležence 2. srečanja rodbine Holc iz Stare Gore pri Sv. Juriju ob Ščavnici in rodbine Kolarič z Noričkega Vrha pri Gornji Radgoni. Osrednji del dogodka je potekal na Stari Gori, začelo pa se je z zbiranjem na Negovskem gradu. Tam sta udeležence sprejela letošnja organizatorja Nada in Vincenc Holc iz Maribora. Skupaj z zaposlenimi sta na grajski zelenici pripravila mize in stole za sprejem gostov in prvo dobrodošlico. Po kratki pogostitvi s sladkimi dobrotami, ki so jih spekle posamezne udeleženke, se jih je večina podala v župnijsko cerkev Marijinega rojstva v Negovi k sveti maši. Ob duhovniku dr. Antonu Ožingerju jo je daroval župnik župnije Sv. Jurij ob Ščavnici Boštjan Ošlaj.

Holčevi z gore in Kolaričevi z vrha

Srečalo se je 70 pripadnikov rodbine Steyer z Apaškega polja

Srečanje SteyerVinogradniško posestvo Steyer ali Hišo dišečih tramincev iz Plitvice pri Gornji Radgoni je v preteklosti, predvsem zaradi vrhunskih vin in odlične kulinarike, obiskalo veliko, na stotine in tisoče zlasti ljubiteljev vrhunske kapljice, ne le iz Slovenije, temveč praktično z vseh celin, a gotovo nikoli pred minulo soboto, na čudovitem posestvu, hkrati ni bilo toliko pripadnikov rodbine Steyer. V organizaciji treh sorodnikov, gostitelja Danila Steyerja, apaškega župana, dr. Andreja Steyerja in Ericha Steyerja iz sosednje Avstrije, jih je namreč na 3. bienalno srečanje prišlo okoli 70, od blizu in daleč, največ iz Apaške doline, pa tudi iz Avstrije, Nemčije in Luksemburga. Med njimi je bila najstarejša Otilija (Steyer) Gungl, rojena 13.12.1928 in najmlajša Ana Stejer, rojena, 9.6.2016.

Steyerji živijo na vseh koncih sveta

Rekordnih 32 pohodnikov med Pincami in Hodošem

Pohod Pince - HodošRazdalja med Hodošem, na severu, in Pincami, na vzhodu Prekmurja, meri 45 km, in to pot vsako leto prehodi skupina pohodnikov, predvsem prebivalcev z Goričkega. Prvič so se na iniciativo zakoncev Abraham podali na pot leta 2015, odtlej pa jo vsako leto ponovijo. In letošnji pohod se je pričel minulo soboto v Pincah, in sicer že ob 5.30. Zbrane sta pred tamkajšnjim vaškim domom pred odhodom pogostili družini Jaklin in Feher.

Ob meji so prehodili kar 45 kilometrov

Med najstarejšim (91) in najmlajšim (8) udeležencem 82 let razlike

Medgeneracijsko srečanje Janžev VrhKljub nekoliko turobnemu in občasno deževnemu vremenu, so Krajevna organizacija RK Janžev Vrh (predsednica: Rija Albert), PGD Janžev Vrh (Anton Belna) in DU Grozdek Janžev Vrh (Jožef Vaupotič) uspešno organizirali 7. medgeneracijsko zdravstveno - športno – družabno srečanje krajanov Janževega in Melanjskega Vrha ter Žrnova, in tudi drugih občanov iz občin Radenci in Gornja Radgona. Skozi večurno druženje, ki se je začelo že ob 8. uri zjutraj, z različnimi aktivnostmi, se je prireditve udeležilo več kot 70 oseb različne starosti s tem, da je najmlajši udeleženec bil star osem, najstarejši kar 91 let.

Na 7. medgeneracijskem srečanju na Janževem Vrhu je bilo pestro

Nekoč „Metuljček", danes „Prestiž – caffe & grill"

Prestiž GederovciGotovo ni veliko Prekmurcev in gostov iz drugih delov Slovenije, ki so se kdaj peljali čez Avstrijo v Mursko Soboto, in se ne spomnijo Gostilne „Metuljček", tik ob kmetijski zadrugi in krožišču v Gederovcih. Kljub uspešnemu poslovanju je gostišče pred dobrim letom dni prenehalo poslovati, kar je za mnoge ljubitelje dobre kulinarike in tudi hladne pijače, bil pravi mali šok. Toda pred nedavnim se je vse skupaj znova spremenilo na boljše. Sedaj v prijetni prekmurski vasi Gederovci, sredi prečudovitega naravnega okolja na obrobju meje z Avstrijo, ponovno deluje prijeten gostinski lokal, ki se sedaj imenuje „Prestiž – caffe & grill", ki je po mnenju obiskovalcev po kakovosti že prehitel svojega predhodnika. Lokal, ki se nahaja na čudoviti lokaciji, 9 km oddaljeni od Murske Sobote, ter po 5 km od Radencev, Gornje in avstrijske Radgone, je odprl mladi podjetnik Gregor Šavor, ki ga mnogi poznajo tudi kot glasbenika, člana skupine „Prestiž" po kateri je tudi gostilna, znana po prijetnem ambientu, prijaznem osebju in izvrstni ponudbi najrazličnejših jedi, dobila ime.

V Gederovcih deluje novo gostišče z odlično hrano in pijačo

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Skrb za vsakega posameznika, lepša prihodnost za vse

( 1 Ocena ) 

V ZD Gornja Radgona veliko pozornost namenjajo preventivi na vseh področjih

Jožica KlajnščakV okviru skrbi za zdravje občanov v Zdravstvenem domu Gornja Radgona, že nekaj zadnjih let izvajajo vedno več preventivnih dejavnosti, kamor sodijo strokovna predavanja in svetovanja, dnevi odprtih vrat, delavnice, testi hoje, merjenja krvnega pritiska, krvnega sladkorja, holesterola, pulza, boj zoper depresijo, šole zdravega hujšanja, zdrave prehrane, odvajanja od kajenja, čezmernega uživanja alkohola ipd., torej skrbijo za zdrav življenjski slog. Že nekaj let izvajajo tudi psihoedukativne delavnice za duševno zdravje (spoprijemanje s stresom, s tesnobo, z depresijo, tehnike sproščanja..., skupinsko ali individualno). Skrbijo za izvajanje Cindi in Svit programa potem skrbi za ženske Dora in še kaj.

Izvajajo tudi projekt „Pravočasni pregled ustne votline vam lahko reši življenje". In čeprav na območju, ki ga pokriva ZD Gornja Radgona, torej v občinah Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sv. Jurij ob Ščavnici, ni pretiranega interesa za nekatere preventivne aktivnosti, je vodja zdravstvene nege v splošni ambulanti radgonskega ZD Jožica Klajnščak, višja med. sestra, zadovoljna in pravi, da je že vsaka udeležba na tovrstnih aktivnostih velik dosežek. Po njenem je skrb za vsakega posameznika, garancija lepše prihodnosti za vse, torej za morebitne bolnike, kot njihove najbližje, medicinsko osebje in nenazadnje tudi zdravstveno blagajno.
„V ZD Gornja Radgona redno skrbimo tudi za preventivno zdravstveno varstvo naših oskrbovancev, saj v okviru preventivne dejavnosti redno izvajamo zdravstveno vzgojne programe primarne preventive srčno-žilnih bolezni. Pripravljamo različna predavanja za razna društva, lokalne skupnosti, ki jih zanima predvsem zdrav življenjski slog ter dejavniki tveganja. Zanimanje šolske mladine pa je usmerjeno predvsem na področje spolne vzgoje. V sklopu sistematskih pregledov šolarjev tako organiziramo zdravstveno vzgojo. Programe preventivne dejavnosti izvajamo v obliki raznih učnih delavnic, predavanj, demonstracij in razgovorov. Udeleženci dobijo tudi gradiva, kot so zloženke, knjižice ipd.", pravi Jožica Klajnščak . Preventivne programe v glavnem izvajamo v ZD Gornja Radgona, za telesne aktivnosti uporabljajo telovadnico OŠ Gornja Radgona, za potrebe testov hoje še ŠRC Trate Gornja Radgona..., pri svojem delu se strokovno redno povezujejo in sodelujejo z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ), potem z NIJZ OE Murska Sobota, zavarovalnicami, dobavitelji opreme in zdravil ter še kom.
Jožica Klajnščak še posebej poudarja projekt SOPA – Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola v Sloveniji, ki so ga na NIJZ začeli izvajati v letu 2016. Podatki namreč kažejo, da Slovenija spada med države z največjo porabo alkohola na posameznega prebivalca. Posledice velike porabe se kažejo tako na zdravju posameznika, ki prekomerno pije alkohol, kot tudi na ravni celotne družbe. Ocenjuje se, da je s pitjem alkohola vsako leto povezanih za okoli 234 milijonov evrov različnih stroškov. Zato je NIJZ skupaj s številnimi partnerji vzpostavil projekt za odgovoren odnos do pitja alkohola v Sloveniji, katerega namen je odpraviti oziroma zmanjšati tvegano in škodljivo pitja alkohola v Sloveniji ter s tem zmanjšati negativne posledice na različnih ravneh posameznikovega življenja. „Zato smo septembra 2018 začeli z izvajanjem projekta SOPA. Alkohol je povzročitelj veliko prometnih in drugih nesreč, različnih bolezni, socialnih problemov, trpinčenja ipd. In zaradi tega je Evropa pristopila k sistemskemu reševanju te problematike. Zato so pri nas v sklopu referenčnih ambulant, Centra za krepitev zdravja in tudi določenih zdravnikov po ambulantah, pristopili k temu projektu, kjer bodo seveda v sodelovanju s pacienti iskali rešitev za ljudi, ki čezmerno pijejo alkohol. Tvegano pitje je vse kar je nad določenim normativom, ena merica (1 dcl vina ali 0,25 dcl piva ali 0,03 žganih pijač) za ženske – dnevno ter dve merici za moške dnevno. Pa še to ne sme biti sedem dni na teden, temveč mora vsak posameznik kakšen dan izpustiti", razlaga Jožica Klajnščak.
Po njenem je žal med nami veliko takšnih, ki te mere močno presegajo, tudi šest in več meric na dan, zlasti ob vikendih. In tukaj štejemo, da gre za zelo tvegano oziroma škodljivo pitje alkohola. „To kontroliramo preko krvi – jetrni testi, kjer pri vseh, pri katerih se ugotovi zvišano potrošnjo alkohola, skušamo pihniti na dušo in jih pobarati, kako razmišljajo o svojem splošnem zdravju in življenju v prihodnosti. Žal so bolezni na katere ne moremo vplivati, so pa mnoge bolezni, na katere bi lahko tudi sami vplivali. Zato nam ne sme biti vseeno kako bomo živeli v tretjem življenjskem obdobju. Tudi če smo v poznih letih je potrebno kaj spremeniti za svoje boljše počutje. Na žalost so med nami tudi takšni pivci, katere ne moreš več spremeniti", ugotavlja naša sogovornica in dodaja, da je vse v projektu SOPA brezplačno, zadeva pa se izvaja anonimno. Paciente povabijo v referenčno ambulanto, se pogovorijo, izpolnijo prijavnico, anketo in vse kar je potrebno, potem se skupaj odločijo kako in kaj naprej.
„Najhuje je, če je zraven še kakšna druga kronična bolezen, saj takrat pride do dodatnih zapletov. Res je sicer, da mnogi, ki redno čezmerno uživajo alkohol, to težko priznajo, saj pravijo, da mu to nič ne škodi. Drži, da nekaj špricarjev ne vpliva na njegovo počutje, zato pa nenehno trpi njegovo telo, še zlasti ob kakšni drugi bolezni, uporabi zdravil ipd. Alkohol in zdravila nikakor ne gredo skupaj v kombinaciji", je še dejala vodja zdravstvene nege in odgovorna med. sestra v splošni ambulanti ZD Gornja Radgona, ki je dodala, da v štirih referenčnih ambulantah ZD Gornja Radgona, kjer je za občane vse brezplačno, delajo preventivne preglede za srčno-žilne bolezni od 30. leta starosti. Ob tem spremljajo urejene kronične bolezni, kot je visok krvni pritisk, sladkorna bolezen, povečanje prostate, osteoporoza, depresija..., vse to poteka v sodelovanju z zdravniki, referenčnimi sestrami in patronažnimi sestrami. „Seveda v referenčne ambulante vabimo tudi zdrave ljudi, med katerimi se odkrije kakšna „skrivna" bolezen. Sicer pa je tudi namen referenčnih ambulant, da odkrijejo če je kaj narobe in da se človeku pomaga".

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Skrb za vsakega posameznika, lepša prihodnost za vse