Maja 1969 in maja 2019 v isti cerkvi Čadram - Oplotnica

Zlata poroka CugmasV družbi kakšnih 50 svatov, predvsem svojih najdražjih in najbližjih, na čelu z otroki: Robertom, Boštjanom in Jasmino, njihovimi partnerji, ter petimi vnukinjami: Evo, Mašo, Ano, Ajo in Nežo, sta 50-letnico skupnega zakona, minulo soboto, obeležila Marjan in Sonja Cugmas iz Slovenskih Konjic. Slavnostni zlati obred s ponovno zaobljubo ter sveto mašo, v župnijski cerkvi sv. Janez Krstnik Čadram – Oplotnica, je opravil domači župnik Davorin Vreča (Davorin mimogrede izvira iz Gornje Radgone op.p.), prav tam kjer sta Marjan in Sonja pred petdesetimi leti in enim dnevom (24.5.1969), ko ju je do konca njunih dni povezal sedaj že pokojni duhovnik Alojz Lasbaher.

Marjan in Sonja Cugmas sta obeležila zlato obletnico skupnega življenja

Vseh devet ekip z zlato medaljo

Kihača VogričevciV prleškem Društvu za ohranitev jedi naših babic – Kihača, se zavedajo, da med ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika naroda, gotovo sodijo tudi različne prireditve, kjer tekmujejo v kuhanju različnih starih in bolj kot ne pozabljenih jedi. In tovrstnih dogodkov, prikazov in tekmovanj je tudi na severovzhodu države, iz leta v leto več. Zato kuhanje jedi na žlico, katerih okus spominja na tistega izpred mnogih let, ko so vampe, kisle juhe, golaže, paprikaše, prežganke in podobne jedi, kuhale naše mame in babice, še ni pozabljeno. Okusi so še vedno zelo podobni tistim, starim. To so dokazale številne ekipe, ki so se udeležile kuhanja jedi na žlico v kotličku, ki ga je minulo nedeljo, v okviru krajevnega praznika v Vogričevcih pri Ljutomeru pripravilo omenjeno domače Društvo za ohranitev jedi naših babic – Kihača, katero vodi Igor Slokan. Tokrat so prav vse nastopajoče ekipe kuhale različne jedi „na žlico", žal je šest od 15 prijavljenih ekip, zaradi slabega vremena, nastop odpovedalo. Kljub temu je bilo tekmovanje zanimivo, skuhane jedi pa odlične.

Zmagovalec tekmovanja v kuhanju jedi „na žlico

Na 23. bogračiadi le 15 ekip z veliko predvolilnega naboja - Jevškovi in Židanovi SD na 2. mestu

Bogračiada MSMinulo soboto, ko je na dvorišču hotela Diana v središču prekmurske prestolnice Murske Sobote, že triindvajsetič močno dišalo po znameniti prekmurski jedi – bograču, katerega so poklicni in zlasti ljubiteljski kuharji pripravljali na tradicionalnem tekmovanju, je bilo zraven, med lepim številom obiskovalcev in gostov, tudi kar nekaj znanih osebnosti. To niti ne preseneča ob dejstvu, da se bližajo volitve v Evropski parlament in številni kandidati so se želeli predstaviti prekmurskim in prleškim volivcem. Bograč sicer ima v Prekmurju prav posebno mesto, saj je zasidran v tamkajšnjo kulturno-zgodovinsko dediščino, zlasti kulinariko, in kuharske prireditve vedno znova privabljajo kuharje in pokuševalce.

Najboljši bograč so skuhale „Sončnice

Drugič so se srečali rodbini Holc – Kolarič in spet je bilo prijetno, veselo in razigrano

Rodbina Holc - KolaričDandanes, ko vsi nekam hitimo, in nimam časa niti za najbližje, da ne govorimo o prijateljih, znancih in sosedih, je vsako srečanje med ljudmi lepo doživetje. Že v sami slovenski besedi »srečanje« se skriva besedica sreča. Da je temu tako, smo se lahko prepričali, ko smo obiskali udeležence 2. srečanja rodbine Holc iz Stare Gore pri Sv. Juriju ob Ščavnici in rodbine Kolarič z Noričkega Vrha pri Gornji Radgoni. Osrednji del dogodka je potekal na Stari Gori, začelo pa se je z zbiranjem na Negovskem gradu. Tam sta udeležence sprejela letošnja organizatorja Nada in Vincenc Holc iz Maribora. Skupaj z zaposlenimi sta na grajski zelenici pripravila mize in stole za sprejem gostov in prvo dobrodošlico. Po kratki pogostitvi s sladkimi dobrotami, ki so jih spekle posamezne udeleženke, se jih je večina podala v župnijsko cerkev Marijinega rojstva v Negovi k sveti maši. Ob duhovniku dr. Antonu Ožingerju jo je daroval župnik župnije Sv. Jurij ob Ščavnici Boštjan Ošlaj.

Holčevi z gore in Kolaričevi z vrha

Srečalo se je 70 pripadnikov rodbine Steyer z Apaškega polja

Srečanje SteyerVinogradniško posestvo Steyer ali Hišo dišečih tramincev iz Plitvice pri Gornji Radgoni je v preteklosti, predvsem zaradi vrhunskih vin in odlične kulinarike, obiskalo veliko, na stotine in tisoče zlasti ljubiteljev vrhunske kapljice, ne le iz Slovenije, temveč praktično z vseh celin, a gotovo nikoli pred minulo soboto, na čudovitem posestvu, hkrati ni bilo toliko pripadnikov rodbine Steyer. V organizaciji treh sorodnikov, gostitelja Danila Steyerja, apaškega župana, dr. Andreja Steyerja in Ericha Steyerja iz sosednje Avstrije, jih je namreč na 3. bienalno srečanje prišlo okoli 70, od blizu in daleč, največ iz Apaške doline, pa tudi iz Avstrije, Nemčije in Luksemburga. Med njimi je bila najstarejša Otilija (Steyer) Gungl, rojena 13.12.1928 in najmlajša Ana Stejer, rojena, 9.6.2016.

Steyerji živijo na vseh koncih sveta

Rekordnih 32 pohodnikov med Pincami in Hodošem

Pohod Pince - HodošRazdalja med Hodošem, na severu, in Pincami, na vzhodu Prekmurja, meri 45 km, in to pot vsako leto prehodi skupina pohodnikov, predvsem prebivalcev z Goričkega. Prvič so se na iniciativo zakoncev Abraham podali na pot leta 2015, odtlej pa jo vsako leto ponovijo. In letošnji pohod se je pričel minulo soboto v Pincah, in sicer že ob 5.30. Zbrane sta pred tamkajšnjim vaškim domom pred odhodom pogostili družini Jaklin in Feher.

Ob meji so prehodili kar 45 kilometrov

Med najstarejšim (91) in najmlajšim (8) udeležencem 82 let razlike

Medgeneracijsko srečanje Janžev VrhKljub nekoliko turobnemu in občasno deževnemu vremenu, so Krajevna organizacija RK Janžev Vrh (predsednica: Rija Albert), PGD Janžev Vrh (Anton Belna) in DU Grozdek Janžev Vrh (Jožef Vaupotič) uspešno organizirali 7. medgeneracijsko zdravstveno - športno – družabno srečanje krajanov Janževega in Melanjskega Vrha ter Žrnova, in tudi drugih občanov iz občin Radenci in Gornja Radgona. Skozi večurno druženje, ki se je začelo že ob 8. uri zjutraj, z različnimi aktivnostmi, se je prireditve udeležilo več kot 70 oseb različne starosti s tem, da je najmlajši udeleženec bil star osem, najstarejši kar 91 let.

Na 7. medgeneracijskem srečanju na Janževem Vrhu je bilo pestro

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Zelkovi kupili defibrilator za vse sovaščane

 

Predstavitev oživljanja z uporabo AED v Črešnjevcih zaznamovala visoka udeležba

AED ČrešnjevciV prostorih Gasilskega doma v Črešnjevcih je potekala javna predstavitev temeljnih postopkov oživljanja ob uporabi avtomatskega eksternega defibrilatorja (AED), ki je bila nadvse uspešna. Zanimivega in predvsem koristnega dogodka, se je namreč udeležilo veliko domačinov iz „predmestja" Gornje Radgone in tudi od drugod, ki jim ni vseeno kako se dela z napravo, ki rešuje življenja ob nenadnem zastoju srca. Takšen interes javnosti sta pohvalili tudi vodja Centra za krepitev zdravja Gornja Radgona, Slavica Mencinger, dipl. med. sestra, ter Davorka Makovec, aktivistka Rdečega križa Slovenije – OZ Gornja Radgona, ki sta javnosti predstavili javno dostopni AED, katerih je na radgonskem območju veliko, po znanih podatkih veliko več kot na drugih območjih Pomurja in tudi širše.

Javno dostopni AED, ki je sedaj dostopen 24 ur na dan, je sicer nameščen na zunanji ograji pred vhodom v stanovanjsko hišo oziroma sedežem podjetja T.P.S. Zelko d.o.o., Črešnjevci 56/a. Novi AED, ki je dostopen vsem prebivalcem največje vasi na radgonskem območju Črešnjevcev, z okoli 800 prebivalci in tudi drugim, ki bi morebiti napravo za oživljanje nujno potrebovali, sta namesto daril poslovnim partnerjem, kupila domača podjetnika Anka in Branko Zelko.
Za to lepo gesto ter zlasti svoje plemenito in humanitarno dejanje si podjetnika Zelko vsekakor zaslužita vse pohvale, s šopkom in lepimi besedami pa se jima je v imenu krajanov zahvalila predstavnica KO RK Črešnjevci-Zbigovci. Anka in Branko, ki sta bila vesela velike udeležbe predstavitve prikaza delovanja AED saj naprava brez, da bi jo vedeli uporabljati ne pomaga veliko, sta kratko dejala, da bi najraje videla, da napravo, ki zazna zastoj srca pri človeku in s pomočjo električnega sunka srce ponovno zažene ter s tem marsikomu reši življenje, sploh ne bi potrebovali, a če že, je potem vsem na razpolago. In mnogi so, po predstavitvi delovanja s strani strokovnjakinj, oživljanje na lutki in z AED, praktično poizkusili tudi sami ter dokazali, da naprava reševalce vodi sama. Zato je, kot so dejali, najslabše če v primeru zastoja srca ne naredimo ničesar.
Tokrat je v Črešnjevcih praktično potekala aktualna in koristna izobraževalna delavnica, namenjena vsem občanom, saj so lahko spoznavali delovanje in uporabo AED, hkrati pa so si udeleženci lahko obnovili tudi splošno znanje iz nudenja prve pomoči. In zato so visoke udeležbe bili veseli tudi predstavniki vseh treh organizatorjev, OZ RK Gornja Radgona, Zdravstvenega doma in darovalcev AED, zakonca Zelko. Kakorkoli že, po novem ima območje Gornje Radgone še en javno dostopnih AED. Več kot 20 jih je prosto dostopnih kar 24 ur dnevno, še kakšnih deset dodatnih pa le v času obratovanja raznih ustanov in podjetij. Še bolj pomembno je, da veliko ljudi zna z napravo delati. Poleg kar nekaj laikov, so se predvsem gasilci in še nekatere strukture strokovno usposobili za upravljanje z AED. Kot je povedala Slavica Mencinger, dipl. med. sestra, so na območju Gornje Radgone, kjer trenutno deluje nad 30 AED, poleg nakupa naprav, veliko pozornost namenjali tudi izobraževanju prebivalstva za njihovo delovanje. Tako so od leta 2012, skupaj z OZ RK, poučili o delovanju AED več kot 3000 prebivalcev, med njimi tudi osnovnošolce iz 8 oz. 9 razredov. Po njenem je najbolje, če AED-ja sploh ne bi potrebovali, a če že potem je najboljše, da ga vemo uporabiti. Še posebej, ker je letos (2019) po Sloveniji začel delovati novi sistem nujne medicinske pomoči, in območje Gornje Radgone je nekakšen „žep", brez mimo vozečih reševalnih vozil.
„Sedaj je mreža AED posebej aktualna, še zlasti pomembno je, da čim več laičnih državljanov zna z napravo delati. Poleg odlično usposobljene ekipe prve pomoči, ki deluje v okviru OZ RK, v Gornji Radgoni veliko pozornost namenjamo usposabljanju ljudi za rokovanje z AED. Tukaj je usposobljenih na stotine gasilcev, a k sreči tudi drugi državljani, predvsem srednjih let in mladi.", je med drugim dejala Slavica Mencinger, ki je vmes predstavila tudi filmček, ki so ga posneli v ZD Gornja Radgona in ki nazorno pokaže, kako je potrebno nemudoma ukrepati tudi če, denimo na domačem druženju ali slavju in pride do zastoja srca, ki je bolj kritično kot sam infarkt. Sicer pa, kakor je povedala Mencingerjeva, z defibrilatorjem ne moreš narediti ničesar slabega, saj te glasovno vodi skozi potek: „Edino, kar lahko naredite narobe, je, da nič ne naredite", je dejala in dodala: „V Gornji Radgoni smo dejansko lahko ponosni, saj so malo kje v tako kratkem času pridobili toliko defibrilatorjev". Ob tem smo prisotni izvedeli, da je v Pomurju, ko gre za srčno - žilne bolezni, zlasti zaradi nezdravega prehranjevanja in življenja sploh, stanje zelo kritično. So pa izkušnje z radgonskega območja, ko gre za reševanje z AED že več kot pozitivne. Tudi zato je, ob nabavi AED, pomembna in potrebna tudi zdravstvena vzgoja, saj bi pri skoraj vsaki družini moral vsaj en družinski član znati upravljati z napravo, kajti ne smemo prezreti, da je srčni zastoj je bistveno bolj nevaren kot srčni infarkt, kot je bilo slišati na predstavitvi v Črešnjevcih.
Kaj je sploh AED?
Bolezni srca in ožilja v Sloveniji predstavljajo skoraj 40% vseh vzrokov smrti. Zaradi nenadne srčne smrti umre letno približno 2000 ljudi (4 do 5 dnevno). Nenadna srčna smrt pomeni prenehanje delovanja srca in dihanja. Že po nekaj sekundah nezadostne prekrvavitve možganov nastopi nezavest. Če se ne izvajajo temeljni postopki oživljanja v 6. do 8. minutah nastopijo nepopravljive okvare možganov. Z vsako izgubljeno minuto se možnost preživetja zmanjša za 10%. Neposredni vzrok za srčni zastoj je huda motnja srčnega ritma, ki jo imenujemo trepetanje, migetanje srca ali ventrikularna fibrilacija (VF). Z zunanjo masažo srca nam omenjene motnje ritma ne uspe prekiniti, z njo vzdržujemo minimalni pretok krvi do možganov in preprečujemo njihovo okvaro. VF nam uspe prekiniti s sunkom električnega toka ali defibrilacijo. Torej AED je naprava, s katero lahko rešimo življenje z električnim sunkom. Naprava je varna tako za bolnike kot za ljudi brez medicinske izobrazbe, ki so pripravljeni priskočiti na pomoč sočloveku. S pomočjo samolepljivih elektrod natančno analizira aktivnost srca. Na delujoči napravi se izpišejo slikovna zaporedna navodila in glasovno vodenje v slovenskem jeziku. Strokovnjaki poudarjajo, da v primeru migetanja srca (VF) naprava to motnjo zazna in nam po pritisku na utripajoč gumb omogoči sunek električnega toka s katerim prekinemo to nevarno motnjo ritma. Naprava nas vodi tudi pri izvajanju temeljnih postopkov oživljanja (hitrost, jakost masaže – razmerje masaž in vpihov 30/2). Ker obstajajo dokazi, da ob takojšnji pomoči očividcev preživi 2 do 3 krat več bolnikov, je smiselno ljudi osveščati in jim v obliki tečajev podajati znanje iz temeljev prve pomoči in uporabe AED. Pomoč očividcev pri nenadni srčni smrti je odločilen člen v verigi preživetja.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Zelkovi kupili defibrilator za vse sovaščane