Župnik ji je doma ob obhajilu podelil sveto hostijo

Terezija Kocbek - jubilejŽe nekoč, ko še ni bilo avtomobilov in drugih prevoznih sredstev, ko ljudje niso toliko hodili od hiše do hiše, saj so morali hoditi peš, so se mnogi bolj kot danes veselili obiskov. A tudi tokratnega obiska, ko so se številni pripeljali z avtomobili, se je še posebej razveselila 90 - letna slavljenka Terezija Kocbek, ki živi na Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, z ene in iz Radencev z druge strani. Ob njenem lepem življenjskem jubileju, sta jo namreč obiskali delegaciji Rdečega križa in župnijskega Karitasa, ki so ji prišli voščit za njen 90. rojstni dan, ki ga je praznovala v družbi svojih najbližjih. Delegacijo KO RK Črešnjevci - Zbigovci sta predstavljala predsednik Janko Avguštin in Dragica Vrbančič, delegacijo Karitasa pa: Cvetka Kurnik, Mira Hamler in Ana Rauter, ter radgonski župnik Franc Hozjan. Po izrečenih čestitkah in izročitvi priložnostnih daril, je župnik Hozjan slavljenko povabil k sv. obhajilu in ji podelil sv. hostijo. Šele po vseh opravljenih formalnostih, so bili vsi povabljeni k bogato obloženi mizi, ki sta jo pripravila »stara« gospodarja posesti Dragica in Franc Kocbek.

Terezija Kocbek z Orehovskega Vrha obeležila visok življenjski jubilej

Negovski gasilci ob njegovem visokem jubileju obiskali tovariša Maksa Lončariča

Maks Lončarič jubilejTe dni, ko praznuje Maks Lončarič lep okrogel jubilej – 80. rojstni dan, so ga med drugimi obiskali tudi gasilski tovariši. Na njegovem domu v Negovi, natančneje v zaselku Negovska vas, kjer živi, je prijaznega Maksa obiskala močna gasilska delegacija PGD Negova, kjer je tudi sam član že več kot 60 let, na čelu z aktualnim predsednikom Štefanom Puckom. Po opravljenih čestitkah in izročenem darilu, so obiskovalci in gostje zasedli bogato obloženo mizo, za kar sta poskrbeli hčerka Jožica in slavljenčeva žena Pepika. Potem, ko so ob napitnici »Kolko kapljic tolko let...«, nazdravili s penino, kot se za tak jubilej spodobi, je stekel prijazen pogovor s slavljencem. Ob tem so obujali tudi spomine na Maksovo prehojeno pot v gasilkah vrstah PGD Negova.

Če je nekdo član gasilske druščine več kot 60 let...

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Pečerovce) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

DödolijadaKulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, je na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 16. Dödolijado in 21. Zlata kijanco, prvič pa tudi biciklijado. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline, mnogi rekreativci pa so se podali na daljše ali krajše kolesarske potepe. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo več kot 30 ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

V praksi potrjujejo „demenci prijazno točko"

Sprehod DSO GRPodobno kot že nekaj let so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona svetovni dan Alzheimerjeve bolezni obeležili s pohodom ali sprehodom v bližnji mestni park. Že zjutraj je na enoti za stanovalce z demenco, vladalo posebno vzdušje. Po zajtrku so se namreč stanovalci ob pomoči domskega osebja uredili, oblekli, nekateri so si pripravili invalidske vozičke in »hojice« ter se že pred napovedano uro zbrali v avli doma. Kot prostovoljci so se jim pridružili še nekateri iz bivalne enote in nekaj zaposlenih ter direktor DSO, mag. Marjan Žula. Kmalu je povorka počasi krenila proti bližnjemu mestnemu parku.

Sprehod za spomin ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni

Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Veliko se jih je udeležilo tradicionalnega avgustovskega piknika v radgonskem DSO

DSO piknikPodobno kot že prej, so se še avgusta, ob lepem in prijetnem poletnem popoldnevu, ob fontani, na dvorišču Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona na pikniku zbrali stanovalci doma, njihovi svojci, prostovoljci, zaposleni in nekateri gostje. Skupaj so ugotovili, da se je lepo družiti in klepati s sovrstniki in svojimi bližnjimi. Zato so z veseljem klepetali, obujali spomine, se nasmejali, seveda tudi uživali ob dobri hrani ter osvežilni pijači, in vse skupaj je spet minulo v nadvse prijetni atmosferi. In znova se je potrdilo, da ima vodstvo doma razumevanje za stanovalce in njihove svojce, saj se vsi radi družijo.

Ob dobrotah z žara se je bilo prijetno družiti s svojci in sovrstniki

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Nasilje nad starejšimi, o katerem premalo govorimo, je pogosto in naraščajoče

 

Tema pred katero ne smemo zapirati oči

Nina JurinecPodobno kot policisti, ki pogosto skrbijo za preventivo ko gre za najbolj ranljive državljane, predvsem otroke, invalide, onemogle in sploh starejše osebe, za pomoč omenjenim kategorijam državljanov skrbijo tudi v nekaterih drugih organizacijah in zavodih. Tako so tudi v Centru za krepitev zdravja (CKZ) ZD Gornja Radgona, v sklopu svoje preventivne dejavnosti v raznih društvih in ostalih nevladnih organizacijah, letos izbrali starejšo populacijo za krajša preventivna predavanja, na temo: Nasilje nad starejšimi! Kot pravi vodja CKZ ZD Gornja Radgona, Slavica Mencingar, o tej temi se vse premalo govori, čeprav se nasilje dogaja pogosto in spada v naraščajočo problematiko. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je namreč vsaki šesti posameznik, star 60 let ali več, v letu 2017, doživel neko obliko nasilja.

„Nasilje nad starejšo osebo je enkratno ali ponavljajoče se dejanje ali opustitev primernega ukrepanja, ki starejši osebi povzroča škodo ali stisko. Poznamo več oblik nasilja, ki jih večinoma enostavno in lahko prepoznamo. Gre za fizično, psihično, finančno in spolno nasilje, ter zanemarjanje. Fizično nasilje – poleg različnih vrst udarcev (npr. udarjanje, ščipanje, stresanje), sodi med fizično nasilje tudi pretirana nasilnost pri hranjenju ali negi, fizično omejevanje, neupravičena uporaba zdravil idr. Psihično nasilje se kaže kot vpitje na žrtev, žaljenje, poniževanje, grožnje, ravnanje s starejšo osebo kot z otrokom, preprečevanje stikov z družino, prijatelji in drugimi ljudmi, odločanje o pomembnih stvareh brez dogovora s starejšimi idr. Finančno nasilje - pogosto gre za ponarejanje podpisa starejše osebe, krajo denarja, prisilo k podpisu pogodbe ali oporoke. Spolno nasilje je kakršenkoli spolni stik s starejšo osebo, ki ne more ali ne želi dati pristanka za tako dejanje", poudarja Mnecingerjeva in dodaja, da se zanemarjanje kaže tako, da starejša oseba nima zagotovljenih osnovnih življenjskih stvari/potreb (hrane, zdravil in medicinskih pripomočkov, oblačil idr.) Prehitro hranjenje, neprimerni obroki itd. Tudi bivalne razmere v katerih živi, če niso urejene je oblika zanemarjenja ( nečistoča, smrad, mraz, vročina...).
Katerokoli omenjeno nasilje lahko na starejših povzroči (hude) telesne poškodbe in (dolgoročne) psihične posledice (od strahu, nižjega samospoštovanja, občutek krivde, pasivnosti, umikanja, motenj spanja, do duševnih motenj kot so depresivne motnje, anksiozne motnje ipd.). Po prepričanju strokovnjakov, največ nasilja nad starejšimi se odvija v domačem okolju, za štirimi stenami, dogaja pa se tudi znotraj institucij. Po navadi je nasilje prisotno že dolgo časa, preden žrtev zbere pogum in o tem poroča, vendar je zelo pomembno, da se žrtev nekomu zaupa. Ljudje, ki so žrtev nasilja, se lahko obrnejo na zdravnike, medicinske sestre, patronažne sestre, druge zdravstvene delavce in sodelavce, center za socialno delo ali na drugo ustrezno (ne)vladno organizacijo ali dejanje prijavijo policiji.
„Ali lahko sami kaj storimo? Obstajajo dejavniki, ki nasilje bolj ali manj preprečujejo (varovalni dejavniki); pomembni so predvsem socialna vključenost oz. socialna podpora, dobro zdravje in pozitivna življenjska naravnanost", dodaja dipl. med. sestra Slavica Mencinger, ki je izmenično z mag. psihologije Nino Jurinec iz istega centra, to perečo problematiko v minulih dneh predstavila na letnih občnih zborih: Društva upokojencev Črešnjevci – Zbigovci, DU Gornja Radgona, Društva diabetikov Gornja Radgona, ter Društva za osteoporozo Radenci.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Nasilje nad starejšimi, o katerem premalo govorimo, je pogosto in naraščajoče