Nekdanji miličniki obiskali svojega komandirja, ki se je upokojil leta 1986

Policisti upokojenci na obiskuKar nekaj solz radosti je spontano spustil Martin Španbauer, ki bo letos jeseni napolnil 85 let, ko ga je na njegovem lepem in prijetnem domu na Noričkem Vrhu, streljaj iz Gornje Radgone, obiskalo kakšnih 20 njegovih nekdanjih sodelavcev na Policijski postaji Gornja Radgona. Na pobudo upokojene policistke Marije Rantaša so namreč policisti in administratorka, ki so bili na PP Gornja Radgona, ko se je leta 1986 upokojil njihov takratni komandir Martin Španbauer, organizirali to srečanje, ki se je začelo pri nekdanji radgonski policijski postaji na Maistrovem trgu, kjer sicer spomeniško zaščitena stavba močno propada. Po obisku pri svojem nekdanjem komandirju Španbauerju, so si ogledali tudi novo policijsko postajo, katero jim je razkazal sedanji komandir PP Gornja Radgona, Aleksander Kreslin.

Obisk upokojenih policistov PP GR

Pospravili so odpadke iz štirih vasi

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka se tudi to pomlad niso izneverili tradiciji, ko v okolju kjer delujejo in večinoma živijo, skrbijo tudi za urejenost in čistočo naravnega okolja. Tako so minulo nedeljo v popoldanskem času izvedli tradicionalno čistilno akcijo na področju Krajevne skupnosti Črešnjevci – Zbigovci v občini Gornja Radgona, kjer so pospravili štiri vasi. Več deset aktivistov se je zbralo pri prodajalni Tuš v središču Črešnjevcev in se nato razdelilo v dve skupini. Ena skupina je čistila ob glavni cesti Gornja Radgona – Ptuj, skozi Črešnjevce in Orehovce, nato čez Orehovski Vrh, do gasilskega doma PGD Zbigovci. Druga skupina pa skozi Črešnjevce mimo Holtove vile in Zbogivce, prav tako do doma PGD Zbigovci.

Turistično društvo Majolka pripravilo še eno odmevno čistilno akcijo

Ob visokem življenjskem jubileju na obisku pri Ivanki Perša z Rožičkega Vrha

Ivanka Perša jubilejDandanes, ko se ljudje med seboj vse manj obiskujejo, ko vedno nekam hitimo in ne poznamo niti najbližjih sosedov, nekaterim obisk veliko pomeni. Ob obiskih je uživala tudi Ivanka Perša, ko so jo ob njenem okoglem življenjskem jubileju, 90. rojstnem dnevu obiskali župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici, Anton Slana, ter poverjenici Krajevnega odbora RK Sv. Jurij ob Ščavnici, Rozina Kraner in Jožica. Čeprav je ob obisku bila v bolniški postelji, je izkazala veselje in zadovoljstvo, da jo je obiskala omenjena delegacija. Ob njeni »ortopedski« postelji, so se zbali tudi njeni najbližji, družini sinov Marjana in Draga, po izrečenih čestitkah in izročitvi darila župana in Rdečega križa, so s slavljenko tudi nazdravili. Pozneje, pri obloženi mizi, ki so jo pripravile snahe Sonja, Silva in Majda, smo lahko izvedeli veliko zanimivega iz pestrega življenja slavljenke, ki se je rodila 3. aprila 1929 na Rožičkem Vrhu.

Tudi starejši in onemogli v postelji so veseli obiskov

Radgonski lovci spregovorili o narejenem v minulem obdobju

Lovci GR zborV svojem lovskem domu v Hercegovščaku so se na 70. zboru zbrali člani in članica LD Gornja Radgona, ki se ga je udeležilo 48 (od skupno 54) članov ter nekaj gostov, med katerimi tudi domači župan, sicer tudi lovec LD Negova, Stanislav Rojko. In potem, ko so prisluhnili poročilom starešine ter komisij in referentov je radgonska zelena bratovščina, ki se je za zbor odlično pripravila, saj je vse teklo kot po loju, v ospredje postavila letošnje aktivnosti, kjer bo proslava lepega jubileja – 70. letnice obstoja in uspešnega delovanja. Med spremljanjem dogajanja na zboru, so se prisotni gostje lahko prepričali, da v radgonski LD vlada pravo tovarištvo, kjer ne poznajo ne levo, ne desno, temveč so vsi v enotni isti smeri – naprej. Zato niti ne preseneča, da je starešina Milan Kolarič izrazil zadovoljstvo in ponos nad prehojeno potjo, hkrati pa optimizem za prihodnost. Njihovo društvo ne pozna politike, temveč je odprto vsakemu lovcu in ne preiskuje njihovih političnih ali kakšnih drugih nazorov. Kdor je vnet lovec, je vedno dobrodošel, saj lovci poznajo samo eno barvo – to je zelena – barvo svojih lovišč.

V ospredju praznovanje 70-letnice

Želeli bi nekoga zaposliti preko javnih del

TD Sveti JurijV prostorih Turističnega društva Sv. Jurij ob Ščavnici, v starem šolskem poslopju na Stari Gori, je potekal redni letni zbor na katerem so se zbrali članice in člani društva ter gostje, med katerimi tudi župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, ter predstavniki društev, ki sodelujejo s TD Sv. Jurij ob Ščavnici, med njimi tudi predsednik KD za zaščito naravne in kulturne dediščine Sv. Jurij ob Ščavnici Franci Čuš. Vsi prisotni so na zboru, ki ga je vodil Branko Gerlica, prisluhnili predsedniku društva Janezu Miru, ki je poročal o delovanju društva v minulem obdobju in nalogah za tekoče leto. Kot je dejal, je bilo delovanje društva nekoliko okrnjeno, saj niso uspeli pridobiti delavca preko javnih del, ki bi skrbel za vodenje turistične dejavnosti v društvu. Pri tem sta jim bila v veliko pomoč Edi Sedmak in Boris Kovačič, ki sta sprejemala najavljene goste.

Letni zbor TD Sv. Jurij ob Ščavnici potrdil dobro delo, toda...

Brez žensk bi vse bilo bolj siromašno

Kmečke ženske ApačeV občini Apače, kjer deluje veliko različnih društev, je med najbolj aktivnimi Društvo kmečkih žena Apače, v katerega je vključeno okoli 45 članic. Društvo, ki prihodnje leto praznuje 30 - letnico obstoja in uspešnega delovanja, vseskozi vodi prizadevna predsednica Ema Škrobar. Pod njenim dobrim vodenjem in prizadevnimi članicami, je delovanje društva zelo uspešno. Da je tako smo lahko slišali tudi na letnem zboru društva, ki je potekal v Gostilni Zver v Apačah. Zbor, na katerem se je zbralo 39 članic društva, je vodila Lojzka Frajham, ki je uvodoma sporočila, da se je domači župan, dr. Andrej Šteyer opravičil, ker je bil službeno zadržan, a jim je pisno zaželel uspešen potek zbora in se zahvalil za vse, kar dobrega storijo za občino Apače, kajti jasno je, da bi vse bilo bistveno bolj siromašno, če ne bi bilo tako pridnih žensk.

DKŽ Apače uspešno opravlja veliko poslanstvo

Samo Herceg četrti, Martin Žökš četrti, v Splitu

PicopekiOčitno je, da predvsem med mladimi priljubljene pice tudi na skrajnjem severovzhodu države „ogrožajo" še tradicionalne prekmurske domače kulinarične dobrote, ki se jih ne bi smel nihče sramovati. Temu vsekakor prispevajo tudi vedno boljši pomurski picopeki, ki čedalje pogosteje nizajo nove in nove uspehe, ne le po Sloveniji temveč tudi v tujini, kar sta z vrhunskimi uvrstitvami na močnem in odmevnem mednarodnem tekmovanju v peki pic v dalmatinski prestolnici Splitu, tokrat potrdila Prekmurca, Samo Herceg in Martin Žökš.

Prekmurca dosegla izjemen uspeh na mednarodnem tekmovanju v peki pic

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Parkinsonova bolezen – nevabljen družinski gost, ki ostane za vedno

 

Kdaj zdravilo? se sprašujejo ob Svetovnem dnevu Parkinsonove bolezni – 11. aprilu

Parkinsonova bolezenParkinsonova bolezen je (takoj za Alzheimerjevo) druga najpogostejša nevrodegenerativna bolezen. Gre za kronično in napredujočo bolezen, ki se po navadi pojavi okoli 60. leta starosti in nekoliko pogosteje prizadene moške kot ženske. Bolezen nastane kot posledica okvare možganov, ki je odgovorna za proizvajanje pomembnega živčnega prenašalca dopamina. Zaradi pomanjkanja dopamina motorične živčne celice ne dobijo ustreznih signalov, kar se posledično kaže kot tresavica (tremor), togost, upad števila spontanih gibov (bradikinezija) in motnje ravnotežja. Kljub temu, da je Parkinsonova bolezen primarno vezana na motnje gibanja, se pri bolnikih pogosto pojavijo številne težave psihološke narave, med katere sodijo zlasti depresivnost, anksioznost, motnje spanja in pozabljivost. V kasnejših fazah bolezni pa bolnike pogosto prizadenejo tudi težave z delovanjem avtonomnih funkcij (npr. z odvajanjem vode) in kronična bolečina.

Kompleksnost in prepletenost simptomov Parkinsonove bolezni pomembno vplivata na kvaliteto življenja bolnikov in tudi njihovih svojcev. Poleg ustrezne zdravstvene obravnave je tako za bolnike kot tudi za njihove bližnje smiselno vključevanje v razne psihosocialne in podporne oblike pomoči. Eno izmed takšnih predstavlja slovensko društvo bolnikov s parkinsonizmom in drugimi ekstrapiramidnimi motnjami – Trepetlika, ki pri nas uspešno združuje uporabnike in strokovno javnost. Kot poudarjajo v omenjenem društvu je Parkinsonova bolezen počasi napredujoča degenerativna bolezen, katere vzroka ne poznamo. Glavna značilnost te bolezni je propadanje dopaminskih nevronov v kompaktni črni substanci, zaradi česar v možganih primanjkuje dopamina. Globalno je 6,3 milijona ljudi s Parkinsonovo boleznijo, in to pripadnikov vseh ras in kultur; 1,2 milijona jih je v Evropi in več kot 8.000 v Sloveniji. Običajno ljudje zbolijo po 60. letu, vsakemu desetemu bolniku bolezen odkrijejo pred njegovim 50. letom. Obolevnost je nekoliko višja pri moških kot pri ženskah. Za parkinsonovo boleznijo lahko zboli vsakdo, vendar je pogostejša pri starejših. Ni nalezljiva in se ne prenaša z ene osebe na drugo. Parkinsonova bolezen lahko vpliva na številne vidike vsakodnevnega življenja in globoko poseže v kakovost življenja. Parkinsonova bolezen spremeni življenje, čeprav ga neposredno ne ogroža.
Simptome pri Parkinsonovi bolezni delimo na motorične in nemotorične. Glavni motorični simptomi so: tresenje (tremor), mišična togost (rigidnost), upočasnjeno gibanje (bradikinezija), izguba ravnotežja in drugi. Osebe s Parkinsonovo boleznijo pa lahko občutijo tudi več kot 40 nemotoričnih simptomov, čeprav ni nujno, da se bodo pri vsakem bolniku pojavili vsi –kombinacija je lahko pri vsakem človeku drugačna, pojavijo pa se lahko več let pred nastopom motoričnih simptomov. Med nemotorične simptome spadajo: prebavni simptomi (zaprtje, slinjenje, motnje požiranja, izguba okusa ...), avtonomni simptomi (težave z mehurjem, suhe oči, hiperseksualnost ...), senzorični simptomi (motnja voha, bolečine, mravljinčenje ...), motnje spanja (nespečnost, prekomerna zaspanost, žive sanje ...), nevropsihiatrični simptomi (nezmožnost uživanja, otopelost, tesnobnost, depresija ...), drugi nemotorični simptomi (zamegljen vid, dvojni vid, nihanje telesne teže ...).
Parkinsonova bolezen ne prizadene le bolnika, saj bolezen življenja neposredno ne ogroža, a ima velik negativen vpliv tako na obolelega kot na njegove bližnje. Dejansko gre za družinsko bolezen, in ko družinskemu članu diagnosticirajo Parkinsonovo bolezen, se družinski odnosi in povezanost med družinskimi člani lahko spremenijo. Biti mož, žena ali partner nekomu s Parkinsonovo boleznijo je fizično, psihično in čustveno zahtevno že od postavitve diagnoze dalje. Skrbniki morajo prevzeti mnoge dodatne vloge in naloge v gospodinjstvu, ki jih oboleli ne zmore več opravljati. Hkrati skrbnike lahko preveva močan občutek krivde, če se obolelim ne posvečajo vsak trenutek. V človeku, ki je prevzel vlogo skrbnika, se lahko pojavijo precej mešana čustva – zamera zaradi izgube zasebnosti in frustracije zaradi nemoči nadzirati dogajanje se lahko povezujejo z ljubeznijo do bolnika in tudi z zadovoljstvom, da mu lahko pomaga. Celotni sistem zdravljenja Parkinsonove bolezni je naravnan na pomoč bolniku samemu, breme bolezni za skrbnika in druge družinske člane obolelega pa je slabo prepoznavno. Prav tako ni veliko programov in terapij, ki bi pomagali skrbnikom, s tem pa tudi izboljšali skrb za bolnike same. Če so skrbniki ustrezno izobraženi in imajo tudi oni podporo, lahko bolnikom bistveno bolje pomagajo.
Omenjena bolezen prizadene posameznike tako različno in svojstveno, da optimalno ali enotno zdravljenje ne obstaja. Zato je treba bolnikovo stanje redno nadzorovati in skladno s spreminjanjem simptomov prilagajati terapijo. Čeprav zdravljenje Parkinsonove bolezni nenehno napreduje, raziskovalci še vedno niso uspeli odkriti, kako bi to bolezen preprečili ali ozdravili. Simptome lahko učinkovito nadzorujemo: pogosto s kombinacijo zdravil, konvencionalnimi terapijami (fizioterapija, delovna terapija, govorna in jezikovna terapija), dopolnilnimi terapijami (aromaterapija, refleksologija, joga, tai chi) in kirurškim zdravljenjem (stimulacija globokih možganskih jeder ali GMS). Najpogostejša zdravila za Parkinsonovo bolezen so: levodopa, dopaminski agonisti, inhibitorji katehol-O-metil-transferaze (COMT) in inhibitorji monoaminske oksidaze B (MAO-B). Za zdravljenje je zelo pomembno zgodnje diagnosticiranje. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) države EU v povprečju več kot tretjino (35 %) vseh sredstev v zdravstvu porabijo za bolezni možganov in živčevja. Slovenija za te bolezni nameni manj kot 10 % vsakoletnega proračuna za zdravstvo. Tako v Evropi kot pri nas število obolelih hitro raste, saj se prebivalstvo pospešeno stara, spremembe v načinu in tempu življenja, ki pred posameznika postavlja čedalje večje zahteve in pritiske, pa se odražajo tudi na zdravju ljudi. V mnogih državah so spoznali, da se stroški za zaustavljanje oz. lajšanje neozdravljive Parkinsonove bolezni skokovito povečajo, če se zdravljenje prične šele v poznejših fazah bolezni.
Zelo pomembno je, da se diagnoza postavi čim prej in da pri tem sodelujejo izkušeni specialisti, ki izberejo najprimernejšo metodo zdravljenja. Le pravilno zdravljenje bolnikom omogoči, da nimajo poudarjenih izklopov motorike in da so obremenitve z drugimi značilnimi znaki parkinsonizma manj intenzivne. Sodobna inovativna zdravila tudi zmanjšajo porabo drugih zdravstvenih storitev, še posebej bolnišnic in domov za starostnike. Hkrati povečajo kakovost življenja tako za obolele kot za njihove skrbnike. Ob pravočasnem in ustreznem zdravljenju se nekaterim bolnikom stanje lahko zelo izboljša, tako da celo sami ali z občasno skrbnikovo pomočjo zmorejo opravljati vsakodnevna opravila; določen del obolelih se celo vrne na delovna mesta. Pravočasno in ustrezno zdravljenje tako prinaša številne koristi za bolnike, njihove skrbnike in tudi celotno družbo. Žal pa se v Sloveniji že tako izredno omejena sredstva za bolezni možganov in živčevja v zadnjih desetih letih sploh niso povečala, sredstva za zdravljenje Parkinsonove bolezni pa so se v realnem obsegu celo nekoliko zmanjšala. To pomeni, da zdravnika specialista vsako leto lahko obišče manjše število obolelih ali da se specialisti vedno manj časa lahko ukvarjajo s posameznimi primeri napredovale bolezni, ki je od bolnika do bolnika drugačna.

Društvo Trepetlika!
Gre za društvo bolnikov s parkinsonizmom in drugimi ekstrapiramidnimi motnjami, ki pod tem imenom že 29 let deluje kot samostojna, prostovoljna oblika združevanja občanov s strokovno pomočjo pristojne zdravstvene in skrbstvene službe. Društvo ima sedež v Ljubljani, svoje dejavnosti pa je razširilo tudi v Maribor, Celje, Kranj, Novo Gorico, Novo mesto in Mursko Soboto. Društvo Trepetlika ima prek 1000 članov, tako bolnikov kot tudi njihovih svojcev. Poleg bolnikov s Parkinsonovo boleznijo je v društvo vključenih tudi nekaj bolnikov z distonijami in huntingtonovo boleznijo. V zadnjem letu so znotraj društva na pobudo evropske krovne organizacije EPDA ustanovili tudi skupino mladih bolnikov (bolezen, diagnosticirana med 21. in 45. letom). Bolezen, ki je diagnosticirana v tem starostnem obdobju, se uvršča med redke bolezni. Zaradi svoje mladosti potrebujejo mladi bolniki še drugačne vrste obravnav specialistov: glede na odnose v družini, socialni status, delovna področja...
Poleg združevanja ljudi s podobnimi zdravstvenimi težavami je glavni namen društva predvsem izobraževanje bolnikov in njihovih svojcev o novostih s področja zdravljenja ter seznanjanje z načini lajšanja življenja bolnikov. Društvo najtesneje sodeluje s strokovnjaki s področja zdravljenja in obravnave Parkinsonove bolezni, predvsem z vidika organiziranja pogostih poljudno-strokovnih srečanj in delavnic. V zadnjih letih društvo aktivno deluje za uveljavitev pravice do redne obnovitvene rehabilitacije za bolnike s PB. Zelo pomembno je, da se bolnika takoj po diagnozi vključi v rehabilitacijo. Zaenkrat sicer še ni pravih dokazov, ki bi kazali na upočasnjevanje bolezni. Opažajo pa, da imajo aktivni bolniki skozi leta mnogo boljšo kvaliteto življenja. Dokazano je, da bi obnovitvena rehabilitacija mnogo pripomogla k upočasnitvi bolezni oziroma bi jo (vsaj za nekaj časa) morda celo ustavila. Društvo je včlanjeno v Evropsko zvezo bolnikov s Parkinsonovo boleznijo (EPDA), kjer Slovenija igra vidno vlogo. Člani društva se udeležujejo tudi mednarodnih konferenc in strokovnih srečanj v tujini, Slovenija pa je bila tudi organizator več mednarodnih prireditev, med drugim leta 2006 tudi 6. multidisciplinarne konference Evropskega zveze parkinsonikov.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Parkinsonova bolezen – nevabljen družinski gost, ki ostane za vedno