Med srčnimi bolniki skrajnega severovzhoda države je dišalo po pečenem kostanju

Koronarci KonjiščeKoronarno društvo Radenci, ki združuje okrog 140 članic in članov (srčno – žilnih bolnikov) iz širšega območja severovzhodne Slovenije, predvsem, iz Pomurja in Slovenskih goric, s številnimi dejavnostmi, nenehno skrbi za boljše počutje članstva in sploh društva. Tako kot celo leto, se številne aktivnosti, kot so strokovna predavanja, na katerih članstvo in vse druge seznanjajo o različnih temah povezanih s srčnimi in žilnimi obolenji, delavnice, predstavitve, telovadba, vaje, izleti, hoje..., vrstijo tudi v teh jesenskih dnevih.

Koronarcem druženje veliko pomeni

Župnik ji je doma ob obhajilu podelil sveto hostijo

Terezija Kocbek - jubilejŽe nekoč, ko še ni bilo avtomobilov in drugih prevoznih sredstev, ko ljudje niso toliko hodili od hiše do hiše, saj so morali hoditi peš, so se mnogi bolj kot danes veselili obiskov. A tudi tokratnega obiska, ko so se številni pripeljali z avtomobili, se je še posebej razveselila 90 - letna slavljenka Terezija Kocbek, ki živi na Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, z ene in iz Radencev z druge strani. Ob njenem lepem življenjskem jubileju, sta jo namreč obiskali delegaciji Rdečega križa in župnijskega Karitasa, ki so ji prišli voščit za njen 90. rojstni dan, ki ga je praznovala v družbi svojih najbližjih. Delegacijo KO RK Črešnjevci - Zbigovci sta predstavljala predsednik Janko Avguštin in Dragica Vrbančič, delegacijo Karitasa pa: Cvetka Kurnik, Mira Hamler in Ana Rauter, ter radgonski župnik Franc Hozjan. Po izrečenih čestitkah in izročitvi priložnostnih daril, je župnik Hozjan slavljenko povabil k sv. obhajilu in ji podelil sv. hostijo. Šele po vseh opravljenih formalnostih, so bili vsi povabljeni k bogato obloženi mizi, ki sta jo pripravila »stara« gospodarja posesti Dragica in Franc Kocbek.

Terezija Kocbek z Orehovskega Vrha obeležila visok življenjski jubilej

Negovski gasilci ob njegovem visokem jubileju obiskali tovariša Maksa Lončariča

Maks Lončarič jubilejTe dni, ko praznuje Maks Lončarič lep okrogel jubilej – 80. rojstni dan, so ga med drugimi obiskali tudi gasilski tovariši. Na njegovem domu v Negovi, natančneje v zaselku Negovska vas, kjer živi, je prijaznega Maksa obiskala močna gasilska delegacija PGD Negova, kjer je tudi sam član že več kot 60 let, na čelu z aktualnim predsednikom Štefanom Puckom. Po opravljenih čestitkah in izročenem darilu, so obiskovalci in gostje zasedli bogato obloženo mizo, za kar sta poskrbeli hčerka Jožica in slavljenčeva žena Pepika. Potem, ko so ob napitnici »Kolko kapljic tolko let...«, nazdravili s penino, kot se za tak jubilej spodobi, je stekel prijazen pogovor s slavljencem. Ob tem so obujali tudi spomine na Maksovo prehojeno pot v gasilkah vrstah PGD Negova.

Če je nekdo član gasilske druščine več kot 60 let...

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Pečerovce) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

DödolijadaKulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, je na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 16. Dödolijado in 21. Zlata kijanco, prvič pa tudi biciklijado. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline, mnogi rekreativci pa so se podali na daljše ali krajše kolesarske potepe. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo več kot 30 ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

V praksi potrjujejo „demenci prijazno točko"

Sprehod DSO GRPodobno kot že nekaj let so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona svetovni dan Alzheimerjeve bolezni obeležili s pohodom ali sprehodom v bližnji mestni park. Že zjutraj je na enoti za stanovalce z demenco, vladalo posebno vzdušje. Po zajtrku so se namreč stanovalci ob pomoči domskega osebja uredili, oblekli, nekateri so si pripravili invalidske vozičke in »hojice« ter se že pred napovedano uro zbrali v avli doma. Kot prostovoljci so se jim pridružili še nekateri iz bivalne enote in nekaj zaposlenih ter direktor DSO, mag. Marjan Žula. Kmalu je povorka počasi krenila proti bližnjemu mestnemu parku.

Sprehod za spomin ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni

Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Hvaležen je bogu, da je spoznal Stanislava Filipiča

 

Ugledni ameriški zdravnik hrvaških korenin Ivo Smolić, ne more prehvaliti zdravilca in bioenergetika iz Prlekije, ki da mu je rešil življenje

Zdravilec Filipič - Ivo SmoličGotovo so redki Prleki in tudi Slovenci, zlasti tisti ki jim je blizu alternativna medicina, ki ne bi poznali vrhunskega zdravilca in bionergetiku, mag. Stanka Filipiča iz Prlekije, ki je že znan izven naših meja, celo na drugi strani Atlantika. Čez veliko lužo sta Filipičevo slavo odnesla predvsem Američan Brady in Slovenka Toja (Černe) Ellison, ki ju druži medsebojna ljubezen in vrhunsko lokostrelstvo. On nosilec dveh olimpijskih ter nešteto svetovnih medalj, ona najboljša slovenska lokostrelka z veliko najvišjih odličij, sta po lastnih trditvah za svoje zadnje dosežke v športu hvaležna predvsem uglednemu slovenskemu zdravilcu.

„Dejansko sva pred dobrim letom dni pomoč poiskala pri g. Filipiču. Brady je imel zaradi več kot 10 letne lokostrelske kariere hude bolečine v prstih, ki so mu onemogočale treninge in tudi že slabšale rezultate na velikih tekmovanjih. V Ameriki je obiskal več kot pet različnih specialistov za dlani in vsi so mu svetovali le to, da naj odloži lok, zaključi z lokostrelsko kariero in raje počne kaj drugega. Ta misel je Bradya kot nočna mora pestila več kot dve leti", nam je povedala slovenska reprezentantka Toja, ki dodaja, kako sta z njenim izbrancem spoznala Stanka Filipiča in mu predstavila problem, ki jima ni pustil spati.
Na Stanka se je prva spomnila Toja, ki ji alternativna medicina in energetsko zdravljenje ni tuje. V nasprotju z Bradyem, ki z alternativnim zdravljenjem ni bil seznanjen in v to ni zaupal. Sprejel je kot zadnje upanje. Toja, ki mimogrede študira alternativno medicino in se ji misel, da bi bilo Bradyeve kariere lahko kar tako konec, preprosto ni zdela sprejemljiva. Tako sta kot že rečeno, našla Stanka, in sedaj sta oba, zlasti Brady kot prerojena in že dosega najboljše rezultate doslej. Oba sta iz srca hvaležna Stanku, ker je obema dvignil notranjo moč za premagovanje vsakodnevnih ovir. „Oba hvaležna Stanku za vso njegovo energijo, trud in moč, ki nama jo daje, da je najino lokostrelsko in vsakdanje življenje lažje in bolj veselo", nam je še povedala naša Toja. A naša sogovornica in njen Brady nista edina, ki jima je Stanko pomagal, poleg neštetih Slovencev, preprostih ljudi, kmetov in delavcev, do magistrov in doktorjev znanosti, tudi zdravnikov, med katerimi jih večina na alternativno medicino gleda nekako skeptično.
Toda, v primerjavi s Slovenijo, kjer bioenergetiki, zdravilci in podobni alternativci, pri uradni medicini nimajo posebne podpore, saj slednji tega ne potrjujejo na glas, pa ponekod, tudi v razvitem svetu, še sami zdravniki z veseljem koristijo moč zdravilcev. In eden slednjih je tudi ugledni ameriški anestezist, hrvaškega rodu, dr. Ivo Smolić iz Čikaga, ki kot sam pravi, brez slovenskega zdravilca Stanislava Filipiča najverjetneje ne bi več bil med živimi. Smolić nam je ob zadnjem obisku Filipiča v njegovi „ordinaciji" v Biotermah Mala Nedelja, najprej razložil, da je bil rojen 27.2.1942 v Splitu, kjer ni dolgo živel, saj je njegov oče bil načelnik HSS za Dalmacijo in je po vojni bil obsojen na smrt, pozneje pa tudi pomiloščen in je zapustil državo. Sam Ivo je gimnazijo obiskoval v Varaždinu, medicinsko fakulteto pa med leti 1961/66 v Zagrebu. Eno leto je stažiral v varaždinski bolnišnici, kjer je je naslednja tri leta delal na kirurškem oddelku. Leta 1991 je na Ambasadi ZDA v Beogradu zaprosil za nostrifikacijo diplome, kar mu je tudi uspelo in je že odletel čez veliko lužo. Njegova prva postaja v ZDA je bil Louisville v Kentuckyju, kjer je v tamkajšnji bolnišnici spet moral leto dni stažirati kirurgijo. Pridobil je različne licence in certifikate ter se je januarja 1975 preselil v Highland park hospital Chicago, kjer je postal vodja anesteziologije in oddelka kronične bolečine. Anestezijsko je skrbel predvsem za nevrologijo, travmatologijo, kardiovaskularno kirurgijo, ortopedijo, ginekologijo in porodništvo, kronične bolečine ter pediatrijo. Po več letih izjemno stresnega dela, kot sam pravi se je leta 2000 sicer uradno „upokojil", a še vedno veliko dela, predvsem svetuje in uči...
Toda tudi zdravniki zbolijo in naš sogovornik je to še posebej občutil, ko je januarja 2018 moral v bolnišnico, kjer je delal več kot četrt stoletja. Zaradi odpovedi pljučnega krila so mu povedali, da ne morejo pomagati. „Vedno je bilo slabše in nekega večera so me spet odpeljali v bolnišnico, kjer so mi predpisali prednizon (pri odraslih ga uporabljajo za zdravljenje zmernega do hudega aktivnega revmatoidnega artritisa, še zlasti, kadar ga spremlja jutranja otrdelost op.p.). Priporočano je 10 mg prednizona, v določenih primerih je lahko potreben večji začetni odmerek, npr. 15 do 20 mg, jaz pa sem dobil 80 mg prednizona, zaradi česar je prišlo do poškodovanja jeter in ledvic, zraven se je pojavil hud diabetes. Bil sem že negiben, prišlo je do preprečitve prehoda kisika iz pljuč v kardiovaskularni sistem...", nam je svoje težave zaupal, dr. Ivo Smolić.
Oče dveh otrok in dedek petih vnukov, ki skupaj z njim živijo v Čikagu, vsaj dvakrat letno pride v svojo domovino Hrvaško, saj ima v Čakovcu tudi hišo. Tako je bilo tudi letos pomladi, ko mu je svak, dr. Krmpotić predlagal, da naj obišče Stanka Filipiča v bližini Ljutomera, ker da mu lahko pomaga. „Pozanimal sem se na kakšen način Filipič zdravi in ko sem izvedel, sem takoj prišel v Prlekijo. Po sedmih osmih terapijah mi je zelo pomagal. Najpomembneje, da me je rešil neznosnih bolečin in tudi drugih težav. Res je, tudi sedaj me tu in tam boli, toda Stankove terapije so me čudovito pripeljale do tega, da sem spet pokreten in samostojen. V kratkem času je dejansko naredil ogromno in lahko samo rečem, da sem bogu hvaležen, da sem spoznal tega človeka, ki ne potrebuje besednih pohval, saj to potrjuje moje stanje", je odkrito razlagal upokojeni zdravnik iz ZDA, ki ocenjuje, da je Stankova glavna prednost v ključnem faktorju, energiji v telesu, ki ne le, da znižuje bolečine, temveč rešuje tudi hude bolezni.
Predstavnik uradne medicine, ki je v povezavi s Filipičem, govoril tudi o kitajski in sploh vzhodnjaški tradicionalni medicini nam je tudi povedal, da ga ne zanima, kaj mislijo drugi njegovi kolegi iz uradne medicine. „Jaz govorim samo iz svojih izkušenj in te so več kot pozitivne. Zato se lahko samo še enkrat zahvalim bogu, da sem prišel do Stanka. Povem pa tudi, da se bo tudi službena medicina prej ali slej morala sprijazniti z mojim mišljenjem o vašem velikem zdravilcu Stanku Filipiču", nam je še povedal dr. Ivo Smolić, ki se je tudi te dni pripeljal v Prlekijo, na še pet – šest terapij. Bogato je njegovo minulo delo in danes lahko dobro živi, a žal zdravje šepa in ga sedaj rešuje slovenski zdravilec.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Hvaležen je bogu, da je spoznal Stanislava Filipiča