Rodila se je pred 80., poročila pa pred 60. leti

Diamantna poroka LončaričZa Marico Lončarič iz Lokavcev pri Negovi je 23. januar gotovo najbolj srečen datum v življenju. Kako tudi ne, ko pa se je natančno tega dne pred osmimi desetletji rodila, pred šestimi pa tudi poročila. Torej je letos, prav na dan, ko so se po kar nekaj meglenih in turobnih dneh, nad negovskim delom Slovenskih Goric, pojavili prijetni sončni žarki, imela pravi vzrok za dvojno praznovanje. Pravzaprav je s svojim življenjskim sopotnikom, možem Slavkom, brez posebnega pompa in razkošja, v domači hiši, kjer ima sedež tudi na daleč znano podjetje Montaža Lončarič, predvsem prejemala darila in čestitke, oba za visok skupni življenjski jubilej, ona sama pa še za okrogel osebni jubilej. Odločila sta se namreč, da bosta svoj jubilej obeležila v družbi svojih najdražjih, treh otrok, štirih vnukov in pravnukinje, ter še nekaj drugih svojcev, sorodnikov in prijateljev. Ob ganljivih čestitkah se je slavljencema tu in tam orosilo oko...

Marica in Slavko Lončarič obeležila diamantno poroko in njenih osemdeset

Dedek Mraz obiskal tudi otroke v Lutvercih

Dedek Mraz LutverciV našem gasilskem domu je bilo konec decembra spet veselo. Naše otroke je obiskal dedek Mraz. Že sedmo leto zapored se v našem društvu trudimo, da organiziramo prihod dedka Mraza. Tudi letos sta celotno organizacijo in priprave za ta projekt prevzeli naši članici društva, ki sta tudi v komisiji za mladino v društvu Zdenka Šuman in Tina Rojc. Seveda so na pomoč priskočile še ostale pridne roke: Sanja H. je pomagala pri pripravi kulturnega programa, Monika Š. in Sara R. pri pakiranju daril, fotografiranje Monika, aranžerka Blanka pri izdelavi scene, pa še vsi ostali, ki so pomagali pri pripravi prostora, ipd.

Dedek Mraz v Lutvercih

Verniki so se zahvalili svojemu župniku (in nekdanjemu nogometnemu sodniku) Janezu Ferencku iz Apač, ob njegovem življenjskem jubileju

Janez FerencekDa priljubljeni apaški župnik Janez Ferencek letos praznuje okrogel življenjski jubilej, 60. letnico življenja, smo izvedeli po naključju. Na dan, ko se je pred 60 leti rodil so župnijski dvorani domače cerkve, ki se nahaja ob župnišču in služi v zimskem času kot bogoslužni prostor, je namreč daroval večerno sv. Mašo. Slednjo je s petjem, ob spremljavi organistke Aleksandre Papež na elektronskih orglah, popestril Župnijski pevski zbor, ki je po končani maši svojemu priljubljenemu župniku zapel: »Vse najboljše, dragi župnik Janez...«, v slovenščini in tradicionalno iste verze tudi v angleščini. V tem času so moški že začeli pripravljati mize in klopi, kjer so skupaj s slavljencem ob obloženi mizi z dobrotami, ki so jih pripravile pevke, s slavljencem nazdravili.

»Vse najboljše, dragi župnik Janez...«

Marija in Štefan Čeh sta tik po novem letu obeležila zlati pir

Zlata poroka ČehKomaj so utihnila božična in novoletna praznovanja, že sta zakonca Marija in Štefan Čeh z Bišečkega Vrha v Slovenskih goricah praznovala nov pomemben dogodek. Že prvo soboto v letu 2020 sta namreč, v krogu najbližjih in prijateljev, v gostišču Štajerska hiša kulinarike v Gočovi, obhajala visok skupni življenjski jubilej – zlato poroko. Vse skupaj se je začela z obiskom cerkve Sv. Bolfenka v Trnovski vasi, kjer je župnik Franc Mlakar, pri darovani sv. maši, opravil cerkveni obred. Od tod so se številni svatje z zlatoporočencema odpravili v Gočovski dvorec, kjer je potekal civilni zlatoporočni obred, s katerim sta potrdila svojo 50 - letno zakonsko zvestobo.

Najprej v cerkev, nato v dvorec

Zofija in Anton Žavrlan iz Slovenskih goric sta obhajala zlato poroko

Zlata poroka ŽavrlanBrez velikega pompa, v družbi svojih najdražjih, sta tik pred iztekom leta 2019, zlato poroko obhajala Zofija in Anton Žavrlan z Zgornje Ščavnice v Slovenskih goricah. Prijetno praznovanje, ki je potekalo na njunem domu, je s svojim obiskom počastil tudi župan občine Sveta Ana, Silvo Slaček, ki jima je v imenu občine čestital in izročil spominsko darilo, umetniško sliko vinograda, na kateri se v ozadju vidi cerkev sv. Ane. Ob klepetu s slavljencema smo izvedeli marsikaj iz njunega zanimivega in pestrega skupnega življenja.

Župan jima je čestital kar na njunem domu

Delegacija OZ RKS je na Orehovskem Vrhu obiskala 90-letnico Veroniko Fajfar, ki se je razveselila obiska in čestitk

Veronika Fajfar jubilejPred dnevi je Veronika Fajfar, ki živi v Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, praznovala 90. rojstni dan in jo je z obiskom razveselila delegacija Rdečega križa. Na obisk je s poverjenicama Ido Šemrl in Marijo Vrbančič, prišel predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci – Zbigovci, Janko Auguštin. Ob čestitkah in izročitvi daril, je bila opazna radost slavljenke, ki je izrazila veselje in zadovoljstvo, da so z obiskom počastili njen visoki življenjski jubilej.

Deset vnukov, 13 pravnukov in dva prapravnuka...

Priljubljena Prekmurca iz Apaške doline

Biserna poroka NovakKer sta se Amalija in Franc Novak iz Apač poročila 30. decembra 1959, sta tudi šestdeset let pozneje, biserno poroko obhajala tik pred iztekom leta. Prvič je poroka potekala v Murski Soboti, civilna na tedanjem matičnem uradu, cerkvena pa v cerkvi Sv. Nikolaja. In ker je bila Amalija učiteljica sta se cerkveno poročila ponoči v tajnosti. Tokrat sta svojo biserno poroko praznovala v krogu svoje družine in prijateljev v apaški cerkvi, sveto mašo pa je daroval župnik Janez Ferencek. Ob cerkvenem poročnem obredu jima je župnik Janez Ferencek namenil veliko lepih besed zahvale in jima izročil darilo.

Biserno poroko sta obhajala Amalija in Franc Novak iz Apač

Darila blagoslovil negovski župnik Marjan Rola

Božiček pri ŠenekarjuV Gostilni Šenekar, v Spodnjih Ivanjcih pri Negovi, je tik pred božičem, potekala tradicionalna prireditev, kjer je Božiček obdaril 60 otrok iz KS Spodnji Ivanjci, starih do 6 let. Že 27. tovrstno prireditev z obdarovanjem je tudi letos pripravilo Kulturno športno društvo (KŠD) Spodnji Ivanjci, s pomočjo sredstev Krajevne skupnosti Spodnji Ivanjci in dobrotnikov. Ob tej priliki so otroci iz KS Spodnji Ivanjci, pod vodstvom Simone Danko in Martine Vesenjak, pripravili kulturni program z božično vsebino.

Božiček obdaril 60 otrok

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Slovenija oživlja!

( 1 Ocena ) 

Več kot 50 prikazov temeljnih postopkov oživljanja v 37 mestih po celi državi

Slovenija oživlja!Ob Svetovnem dnevu oživljanja, ki ga obeležujemo 16. oktobra, se bo po vsej Sloveniji v dobrem tednu, med 11. in 19. oktobrom odvilo več kot 50 brezplačnih dogodkov o temeljnih postopkih oživljanja in uporabi defibrilatorjev, ki predstavljajo najpomembnejši korak pri ohranjanju življenj zaradi srčnega zastoja.

Ti se bodo odvili v sklopu akcije Slovenija oživlja!, ki jo organizirajo Slovenski reanimacijski svet, Zveza študentov medicine Slovenije in Rdeči križ Slovenije, skupaj z območnimi združenji Rdečega križa Slovenije.

Osrednji cilj vseh aktivnosti je ozaveščanje o pomenu hitre prepoznave in ukrepanja v primeru srčnega zastoja ter širjenje znanja temeljnih postopkov oživljanja z uporabo defibrilatorja. Z akcijo "Slovenija oživlja!" želimo povečati možnost preživetja. Zastoj srca, ki se zgodi izven bolnišničnega okolja, je namreč najpogostejši vzrok smrti v razvitih državah. Preživi le vsak deseti bolnik, ki doživi srčni zastoj. Dejstvo pa je, da se srčni zastoji pogosto zgodijo doma, v službi ali na igrišču, med prijatelji, sodelavci, sosedi. Če bi očividci srčnega zastoja nemudoma pričeli s temeljnimi postopki oživljanja (TPO) še pred prihodom reševalcev, bi lahko rešili 2 do 4x več življenj. Že v 3 do 5 minutah po srčnem zastoju začnejo odmirati možganske celice, čas do prihoda reševalcev na kraj dogodka pa je običajno mnogo daljši.

»V Sloveniji srčni zastoj doživi približno 1700 oseb na leto oziroma 3-5 oseb vsak dan. Še tako napredna služba nujne medicinske pomoči ne more nadomestiti očividcev, ki ukrepajo v prvih 5 minutah. V zadnjih 20 letih nam je uspelo tudi zaradi večjega odziva očividcev izboljšati preživetje po srčnem zastoju za trikrat. Nedvomno bi ga lahko še vsaj za enkrat toliko, če bi vsi znali pomagati. In sploh ni težko, saj vsakodnevno vidimo, da se tega lahko naučijo tudi otroci! Če nič drugega naj vas prepriča dejstvo, da se 70 % srčnih zastojev zgodi doma. Najverjetneje boste oživljali svojca, prijatelje, sodelavce« pravi Matej Jenko iz Slovenskega reanimacijskega sveta.

Posebno pozornost bomo tudi letos namenili temeljnim postopkom oživljanja v času epidemije koronavirusa, saj na globalni ravni opažamo, da se v času epidemije čedalje manj ljudi odloči pristopiti in pomagati v primeru srčnega zastoja, kar je vidno v padcu števila preživelih po srčnem zastoju.

Aktivnosti se bodo odvijale cel teden, na njih pa se bodo udeleženci naučili, kako izvajati temeljne postopke pri odrasli osebi pa tudi v primeru, če do zastoja pride pri dojenčku ali otroku. Točni termini in lokacije so dostopni na spletni strani Rdečega križa Slovenije in Slovenija oživlja.

Za tiste, ki se aktivnosti ne bodo mogli udeležiti, pa Eva Pogačar, dr. med., predsednica Strokovnega centra za prvo pomoč pri Rdečem križu Slovenije, pojasnjuje tri enostavne korake oživljanja:

»Prvi korak je prepoznava srčnega zastoja. Če se oseba ne odziva in ne diha, gre za srčni zastoj. Drugi korak je klic na številko 112, kjer nam bodo dispečerji pomagali z navodili, kako oživljati, in kje je najbližji defibrilator oziroma AED. In tretje, nemudoma začnemo s stisi prsnega koša, na sredini prsnega koša z globino od 5 do 6 centimetrov in s frekvenco 100 – 120 stisov na minuto. To počnemo do prihoda reševalcev oziroma če je le mogoče tudi s pomočjo defibrilatorja. Za uporabo le-tega so nam v pomoč slikovna in zvočna navodila defibrilatorja, pomagajo pa nam lahko tudi dispečerji na telefonski številki 112."

Akcija »Slovenija oživlja!« med seboj povezuje organizacije, društva in projekte, ki se ukvarjajo s širjenjem znanja prve pomoči in promocijo oživljanja med laiki. Rdečemu križu Slovenije, Slovenskemu reanimacijskemu svetu in študentom medicine iz obeh regionalnih društev se bodo pridružili še študenti petih zdravstvenih fakultet, člani Zveze tabornikov Slovenije, Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov Slovenije ter letos prvič nekateri prvi posredovalci. Medijski partner pa je, že tradicionalno Val 202 z oddajo Sekunde rešujejo.

Srčni zastoj izven bolnišnice v številkah
Prispevek ob svetovnem dnevu oživljanja 16. 10. 2021

Kdo bo doživel srčni zastoj?
V Sloveniji bo glede na študije srčni zastoj doživelo 70– 85 oseb/100 000 prebivalcev, kar preračunano pomeni 1400 -1700 oseb/leto. Srčni zastoj zunaj bolnišnice je vzrok približno 8,5% vseh smrti letno. Med osebami, ki so v enem letu umrle zaradi bolezni obtočil, predstavlja približno 40% smrti . Bolezni obtočil (srca in ožilja) v splošnem predstavljajo glavni vzrok smrti med moškimi in drugega najpomembnejšega med ženskami (za rakavimi boleznimi). Srčni zastoj bo verjetno doživela oseba moškega spola (66%), starega 66 let. Najverjetneje se bo srčni zastoj zgodil doma (60-70%). V polovici primerov bodo ob srčnem zastoju prisotni očividci. V Sloveniji (podatki se nanašajo na obdobje 2014-2019) bo z oživljanjem pred prihodom ekipe nujne medicinske pomoči (NMP) pričelo 60% očividcev. Ta številka je glede na podatke v Evropi v zlati sredini. Zmagovalci so Norvežani in Čehi, kjer oživlja več kot 80% očividcev. V Srbiji, Bosni in Romuniji oživlja manj kot 20% očividcev. Avtomatski zunanji defibrilator (AED) pred prihodom ekipe NMP (2016-2018) je bil uporabljen v 9,5% srčnih zastojev. Podatki veljajo za Ljubljano in ne za celotno Slovenijo. AED je bil uporabljen v 108 primerih oživljanja, reševalec motorist ga je uporabil 34x, 36x so ga uporabili prvi posredovalci, 20x je bil uporabljen v zdravstvenih domovih. 18 zabeleženih primerov uporabe AED (3% vseh srčnih zastojev) je bilo s strani očividcev.
V Sloveniji je oživljanje na terenu uspešno v približno 40%. Končno preživetje do odpusta iz bolnišnice je nižje in znaša okrog 13% vseh, pri katerih smo pričeli z oživljanjem.

Kje bo doživel srčni zastoj?
Podatki za Evropo (vključno s Slovenijo), za leto 2017 (objavljeni leta 2021 v veliki študiji EUreCa 2 so:
Doma (72% vseh zastojev), preživelih 5,8%
Na javnem kraju (9,4%), preživelih 13,1%
Dom starejših občanov (5,3%), preživelih 4%
Javna ustanova (4%), preživelih 17,8%
Služba/pisarna (1,5%), preživelih 24,3%
Med športno aktivnostjo (0,8%), preživelih 32,2%
Ostalo (5,3%), preživelih 16%

Kakšne so možnosti preživetja?
Do odpusta iz bolnišnice v povprečju v celotni Evropi preživi 10% oseb, pri katerih smo pričeli z oživljanjem. Razlike med posameznimi državami in posameznimi območji v državah so velike in se gibljejo med 4 in 30%.
Leta 2017 je bila izvedena študija Eureca 2, ki je zajela večino držav v Evropi, tudi Slovenijo. Če opazujemo celotno skupino bolnikov, pri kateri smo pričeli z oživljanjem, je v Sloveniji preživetje okrog 13%, kar nas uvršča v zgornjo tretjino držav. Če opazujemo bolnike, ki jih lahko defibriliramo (Utsetin comparator group), pa je preživetje 30%. Tudi po temu kazalcu (ki posredno kaže tudi na kakovost delovanja celotnega zdravstvenega sistema) smo med zgornjo tretjino sodelujočih držav.
Ali je pomoč očividcev smiselna? V skupini, kjer so očividci oživljali (in so izvajali vse ustrezne postopke) je preživelo 13,6% bolnikov. Če očividci niso pristopili k oživljanju je bilo preživetje 4,3%. Razlika je trikratna! Pri 1500 osebah je razlika velika.
Tudi, če ne znate oživljati in samo stiskate prsni koš, je preživetje še vedno 2x višje, kot če ne naredite nič.

Kako je na preživetje vplivala epidemija COVID19?
Ker vseh podatkov za Slovenijo nimamo, je del podatkov iz velikih študij. Ogromno objavljenih študij zajema leto 2020 ali prve mesece 2021, tako da bo potrebno za natančno analizo vpliva vseh valov epidemije še počakati. Obstajata 2 veliki metaanalizi, ki združujeta 16 študij iz Avstralije, Francije, Italije, ZDA, Kitajske in Južne Koreje. V primerjavi z obdobjem pred pandemijo se je število srčnih zastojev izven bolnišnice povečalo (120% glede na 2018-2019). To povečanje pa ni bilo enakomerno, v Italiji je Lombardija beležila pomemben porast srčnih zastojev po pričetku epidemije, severna Italija v celoti pa ne. Razlogi za zelo dramatičen porast srčnih zastojev v nekaterih območjih imajo večplastne razloge. Sama okužba s koronavirusom je razlog za manjši del srčnih zastojev. Zaradi drugačne organizacije dela so bili marsikje ukinjeni ali prestavljeni redni pregledi. Prav tako je bilo manj programskih sprejemov. Delež srčnih zastojev zaradi nezgod (utopitve, nesreče) se je med epidemijo zmanjšal. Večji delež oseb (90%) je srčni zastoj doživel doma (pred epidemijo okrog 70%). Očividci so bili posledično prisotni v manj primerih in pomoč kasnejša.
5% bolnikov, ki je doživelo srčni zastoj je imelo potrjeno okužbo s Sars-Cov-2, 15% jih je imelo pred srčnim zastojem znake (kašelj, vročina ipd.), ki bi lahko kazali na okužbo s koronavirusom.
Sama okužba s koronavirusom nekoliko poveča možnost miokardnega infarkta 1,2X. V določenem obdobju epidemije so v Italiji zabeležili pomemben upad bolnikov z prsno bolečino in miokardnim infarktom na urgentnih oddelkih. Ljudje so pomoč poiskali kasneje, zato je bilo tudi zdravljenje manj uspešno. Okužba z SARS Cov 2 sicer lahko povzroča številne okvare srca, opisan je miokarditis (vnetje srčne mišice), z mikrotrombozami (majhni strdki, ki poškodujejo srčno mišico), že znani srčni bolniki pa imajo ob hujšem poteku bolezni večjo verjetnost desnostranske srčne odpovedi.
Glede na obdobje pred pandemijo je možnost, da je oživljanje na terenu uspešno, manjša za polovico. V Evropi je oživljanje nudilo 1/3 očividcev manj kot pred epidemijo, res pa je tudi, da so bili očividci prisotni v 10-20% primerov manj.
Povprečen čas, ki so ga potrebovale reševalne službe, da so prišle do bolnika v srčnem zastoju je bil 2x daljši (Predvsem na račun oblačenja v osebno varovalno opremo. V Sloveniji je bilo podaljšanje dostopnega časa precej krajše). Zaradi daljšega časa dostopa in manj oživljanja s strani očividcev je bil za več kot 1/3 manjši delež uspešnih oživljanj na terenu.
Končni rezultat vseh teh dejstev je, da je do odpusta preživelo polovico manj bolnikov kot pred epidemijo. Torej je bila pričakovana stopnja preživetja po srčnem zastoju v navedenih državah okvirno namesto 13,6% med 6-7%. Za primerjavo, v Ljubljani in okolici je leta 1998 bolnico po srčnem zastoju zunaj bolnišnice brez posledic zapustilo 5,6% nenadno obolelih.
Po podatkih PHE Ljubljana, ki jih je zbrala mag. Matejka Marija Škufca Sterle, je bilo lani v Ljubljanski regiji preživetje 10,3%. V obdobju 2016 – 2018 (Out-of-hospital cardiac arrest in Ljubljana: Utstein style and factors influencing the outcome after implementation of the ERC resuscitation guidelines 2015", avtorjev Škufca M in Kralj E.") je bilo preživetje odraslih po srčnem zastoju izven bolnišnice 13,8 %. Zaradi velikosti vzorca enakovredna primerjava ni možna, a upad verjetno ni tak, kot ga poročajo tuje študije.
Iz podatkov Centra za nujno medicinsko pomoč in reševalne prevoze ZD Maribor, ki jih je posredoval dr. Štefan Mally smo pregledali 6 mesečna obdobja 2019 – 2021.
Število nujnih intervencij z zdravnikom je bilo v drugi polovici leta 2020 in v prvi polovici 2021 pomembno večje, kot v predhodnem obdobju (na 45% glede na mediano prve polovice leta 2019).
Iz mediane 8 aktivacij prvih posredovalcev v prvi polovici 2019, se jih v prvi polovici leta 2021 skoraj ni aktiviralo. V letu 2020 je bilo nekaj aktivacij prvih posredovalcev, a polovico manj kot predhodno.
V skladu s tem je bilo tudi manj oživljanj, ki so jih pričeli prvi posredovalci. Samo število oživljanj s strani ekipe NMP se v opazovanem obdobju ni bistveno spremenilo. Število bolnikov, ki je zapustilo bolnišnico z dobrim nevrološkim izidom se v tem obdobju ni spremenilo.

Zgodnja defibrilacija
Pri večini oseb v srčnem zastoju je zaradi pomanjkanja kisika ob zapori koronarne arterije prišlo do
poškodbe celic in nepravilnega poteka šibkega električnega toka po srcu. Srce drgeta, ne črpa krvi, a
ob tem porablja dragoceno energijo in kisik. Edini način, da to stanje prekinemo je, da z električnim
tokom »ponastavimo« celice in upamo, da se bo obolelo srce začelo krčiti pravilno. Srce lahko drgeta
le kratek čas, ko porabi energijo, se ustavi. Oživljanje v stanju, ko se srce ustavi, daje bistveno slabše
rezultate in je bolj zahtevno. Ideja je torej s čim prejšnjo defibrilacijo vzpostaviti efektivno krčenje
obolelega srca. Število oseb v srčnem zastoju, ki jim lahko pomagamo na tak način, je lahko zelo
različno – med 20 in 60%. Ker mora biti naprava, defibrilator, uporabljena čim prej, je bil izziv narediti napravo, ki jo bi lahko uporabile osebe brez znanja medicine. Po letu 2000 je bil razvoj take naprave zelo uspešen, avtomatski defibrilator (AED), z glasovnim in slikovnim prikazom vodi uporabnika. Ko
nalepimo elektrode (izgledajo kot malo večje nalepke) na jasno narisana mesta na prsnem košu, nato bo naprava sama prepoznala ritem in dajala navodila kaj storiti.
Dostop do čimprejšnje defibrilacije je nedvomno povezan z bistveno boljšim preživetjem. Bolniki
v srčnem zastoju, pri katerih je bil uporabljen avtomatski defibrilator (AED) javno dostopne mreže
defibrilatorjev, so preživeli v 40% (običajno preživetje okrog 15%). Oživljanje in defibrilacija, ki so jo
izvedli posebej izšolani prvi posredovalci je vodila v končno preživetje v 28%, kar je še vedno 2x več,
kot preživetje po srčnem zastoju v populaciji.
V Sloveniji je bilo prvih 35 AED naprav nameščenih na javna mesta leta 2006. Ljudje, ki so delali ali živeli v bližini nameščenih naprav so bili za uporabo primerno izobraženi.
Dr. Tom Ploj, pobudnik prve javne namestitve pa je v predstavitvi navedel, da je smisel, da po klicu na 112 dispečer vodi klicatelja po najbližjo napravo.

V Sloveniji skupina študentov Medicinske fakultete, Univerze v Ljubljani že več kot 10 let spremlja
nameščanje javno dostopnih defibrilatorjev v Sloveniji. Ob pričetku delovanja je bilo v bazi 311 javno dostopnih AED naprav, oktobra 2019 jih je 2093.

Dispečerska služba zdravstva je AED naprave na območju, ki ga pokriva vključila v svoj sistem in ob klicu na 112 ob ustreznih okoliščinah enega od klicateljev vodijo do najbližje AED naprave. Seznam naprva v bazi je dostopen na spletni strani: https://www.dsz.si/index.php/sl/aed
Prostovoljni gasilci v Sloveniji so imeli posebna izobraževanja in so aktivirani v primeru jasnega
srčnega zastoja. Sistem se še dopolnjuje glede na izkušnje, v večini je prostovoljen in temelji na
entuziazmu vpletenih, kako pomagati. Sistem prvih posredovalcev bi bilo potrebno implementirati na območje celotne Slovenije, hkrati pa ga tudi zakonsko finančno podpreti.
Koronarni klub Mežiške doline na Koroškem vodi najbolj učinkovito mrežo javno dostopnih AED v
Sloveniji http://www.srce-si.si. Zaradi oddaljenosti zaselkov, kjer je dostopni čas službe nujne
medicinske pomoči dolg, je to najboljša možna rešitev, ki izboljša preživetje. Mreža je nastala precej pred podobnimi mrežami drugod po Sloveniji in je izjemno dobra rešitev.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Slovenija oživlja!