Pozdravil jih je tudi novi župan Roman Leljak

Gasilski veteraniTik ob izteku leta 2018 je PGD Janžev Vrh organiziral in gostil tradicionalno srečanje gasilskih veteranov in gasilskih veterank Gasilske zveze občine Radenci. Gre za tradicionalno srečanje, ki poteka vsako leto ob koncu leta in ga vsako leto gosti drugo društvo. Letošnjega tradicionalnega srečanja v gasilskem domu Janžev Vrh se je udeležila stotnija gasilskih veteranov in veterank, katere sta pozdravila Franc Bratkovič, predsednik veteranov GZ Radenci, in prvič novi župan občine Radenci, Roman Leljak. Slednji je v svojem nagovoru izpostavil pomen gasilstva in tudi pomen dela gasilskih veteranov. Predstavil je tudi nekatere naloge, ki jih namerava občina Radenci realizirati v naslednjem letu.

Stotnija gasilskih veteranov GZ Radenci na Janževem Vrhu

Zavijanje daril je lahko zabava in ohranjanje okolja

Rastišče - zavijalnicaPo izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve, je radgonska Iniciativa Rastišče, prav v času prazničnega obdarovanja, pripravila novo akcijo, tokrat z naslovom Zavijalnica - zavijanje daril na trajnostni način. V prostorih Mladinskega centra Gornja Radgona se je zbralo več deset zainteresiranih, ki se zavedajo, da lahko na najrazličnejših področjih svojega vsakdana znatno prispevamo k varovanju okolja. „V Iniciativi Rastišče si prizadevamo nuditi alternativo uveljavljenim, do narave škodljivim navadam.

Iniciativa Rastišče pripravila prikaz zavijanja daril na trajnostni način

Vesela je čestitk župana in predsednika upokojencev

Marija ŽnidaričTako kot je že vrsto let običaj v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, ko odgovorni obiskujejo in obdarijo jubilante, so tamkajšnji župan Anton Slana, ter predsednica in aktivistka KO RK Sv. Jurij ob Ščavnici, Cvetka Fiala in Rozina Kraner, obiskali in obdarili Marijo Žnidarič, ki je tik pred iztekom leta 2018 obeležila 90. življenjski jubilej. Kot nam je povedala je bila obiska nadvse vesela. Po čestitkah, izročenih darilih in zapeti Zdravljici, v kateri so sodelovali tudi hčerka Marija z življenjskim sopotnikom Darkom, in sin Franc z ženo Zdenko, je ob bogato obloženi mizi, ki jo je pripravila njena snaha Zdenka, sledil prijeten klepet in druženje. Ob kramljanju ji je lepo čestitko za jubilej prinesel še poštar, poslala pa sta ji jo predsednik in tajnica DU Sv. Jurij ob Ščavnici Marjan in Jožica Korelc.

Marija Žnidarič iz Žihlave obeležila lep življenjski jubilej, 90. rojstni dan

Potrošniki za gostilno iz Križevcev, stroka za gostilno iz Bakovcev

Zlata ponevPomurski tednik Vestnik je drugo leto zapored pripravil izbor „Zlata ponev Pomurja". Slovenske pokrajine si namreč prizadevajo, da bi izboljšale gostinsko ponudbo, ki je eden od temeljev turističnega prizadevanja naše države. In v omenjeni medijski hiši so pripravili izbor in ocenjevanje gostiln, restavracij in turističnih kmetij v regiji. Bralci Vestnika in širša javnost je z glasovnicami in oddajo glasov na spletni strani izbrala najbolj popularno gostilno v Pomurju.

Zlata ponev za gostilni Zorko in Rajh

Veliko malčkov in njihovih spremljevalcev v avli radgonskega Maximusa

Božiček MaximusPo obisku Trgovskega centra Maximus v Murski Soboti, je Božiček obiskal tudi Trgovski center Maximus v Gornji Radgoni, kjer se je trlo malčkov in njihovih spremljevalcev, tako mamic in očkov, kot dedkov in babic.

Božiček obdaril pridne radgonske otroke

Božiček je obdaril 61 otrok

Božiček IvanjciPodobno kot že četrt stoletja, sta Kulturno športno društvo (KŠD) Spodnji Ivanjci in Krajevna skupnost Spodnji Ivanjci v občini Gornja Radgona, tudi letos pripravila prireditev na kateri je Božiček obdaril otroke. Kakor vsako leto je prireditev, na kateri je letos bilo obdarjenih 61 otrok iz KS Spodnji Ivanjci, potekala v prostorih gostilne Šenekar, kjer so organizatorji pripravili tudi igrico za otroke. V igrici, ki sta jo pripravili in vodili Mojca Lukaček in Nataša Kramberger, so nastopali prav otroci iz Spodnjih Ivanjcev. Z nadvse prijetnim nastopom in petjem je skupna mladih »gledališčnikov«, navdušila obiskovalce, predvsem otroke.

V Spodnjih Ivanjcih Božiček že 25 let razveseljuje in obdaruje otroke

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Nastanek trga Radgona

 

Ivan Rihtarič

PRISPEVEK K NASTANKU TRGA GORNJA RADGONA

Trg RadgonaRadgona¹, naselje ob Muri, se v zgodovinskih virih omenja že dokaj zgodaj; mesto "Raclitanum" ali celo sporni "Halicanum²" naj bi bil predhodnik mesta, ki je dobivalo od 11. do 13. stoletja že obrise svojega poznejšega, za deželnega kneza pomembnega mesta v vojaškem in trgovskem smislu.

Gornjeradgonski grad je dajal mestu Radgona s svojim prevladujočim položajem nad reko Muro popolno varnost skupaj z načrtno speljanimi rokavi Mure.

 

Mesto si je spretno pridobivalo mestne privilegije ter gradilo mestno samoupravo. Do leta 1803 je dobilo 47 privilegijev³.

Mesto je bilo postavljeno v veliko agrarno področje, ter je bilo tesno vezano na podeželje in predvsem bližnje Slovenske gorice, saj je v njem poleg trgovine in obrti, cvetela tudi trgovina z vinom. Oba bregova reke Mure sta bila povezana z mostom4, okrog katerega se je na desnem bregu začelo razvijati naselje. Grafika mesta iz leta 1745 nam prikazuje posamezne hiše pod gradom in ob Muri. Te hiše štejemo kot jedro za nastanek poznejšega Spodnjega in Gornjega Griesa5.

Franciscejski kataster iz leta 18216 kaže, da se je pod gradom ("Schloss Ober Radkersburg") ustvarila na vzhodni strani ob njegovem robu naravna polica (Zgornji Gries), ki je imela sklenjene hiše tako, da so le-te bile prislonjene h grajskemu hribu. Za celo višino hiš nižje je na "tleh" bil t.i. Spodnji Gries, ki pa se je na svojem začetku ob Muri odpiral v živinski trg ("Vichmarkt"). Na koncu Spodnjega Griesa se je odprl še nov, manjši trg, ki je viden še danes. Pod starim mestnim špitalom7 sta bili še dve stavbi, ki sta pod ostrim kotom vezali cesti na sebe. V neposredni bližini čez cesto pa jo je dopolnjevalo Admontsko poslopje s še štirimi stavbami. Nekoliko dvignjen teren nad mestnim špitalom je bil primeren za cerkev sv.Petra. Osnovna cesta, ki je povezovala cerkev z jugom (danes Partizanska cesta) je bila obdana s hišami na obeh straneh, seveda med seboj nepovezanih. Še nekaj raztresenih hiš, pašniki, vrtovi, njive in poti so seveda lep dokaz, da je tak videz naselbine upravičeno nosil ime predmestje ("Vorstadt") tudi v listinah prejšnjih stoletij, Radgoni na levem bregu Mure.

Tudi še leta 18428 je jedro ostalo isto, le raztegnilo se je še tudi ob Muri, vse do višine Murinega rokava, ki je bil okljuka na levem bregu. Le cerkev, Admontska hiša grajski hrib z gradom, graščina Schachenturn in gostilna Engel ter pokopališče so kot temelji naselja zarisani, kar nas vse vodi do trditve, da se je Gornja Radgona kot predmestje Radgone začela v 19.stoletju širiti. Ta širitev je dala pečat prav Spodnjemu Griesu, ki je bil tudi predelan, saj so nekatere hiše dobile mestni videz s portali, balkoni in enostavnejšimi arkadami. Število hiš v vseh Griesih se je ob koncu stoletja povzpelo že čez 40.

Z vsemi omenjenimi elementi je naselje pridobivalo na gospodarskem pomenu tako za sebe kot tudi za mesto Radgono.

Avstroogrska upravno-politična razdelitev je naselju Gornja Radgona dodelila sedež sodnega okraja v okrajnem glavarstvu Ljutomer; 12.367 prebivalcev (12.362 katoličanov in 5 protestantov). Kar 11.977 Slovencev in 247 Nemcev ter 10 "drugih" v letu 18809 so podatki, s katerimi lahko začnemo tudi procese na področju nacionalno-političnega gibanja prebivalstva omenjenega sodnega okraja ter mu slediti po uradnih popisih in štetjih do 1910.

Prav nacionalno-politično delovanje na tem robu slovenskega nacionalnega prostora v začetku 20. stoletja je razgibavalo do takrat dokaj mirne politične sile v sodnem okraju Gornja Radgona.

17.avgusta 1907 je bil izdan cesarski odlok, razglašen po namestništvu 28.avgusta 1907, št.61, s katerim je bilo naselje Gornja Radgona povzdignjeno v trg10. Okoliščine ter neposredne posledice tega dejanja so klasičen primer boja nacionalnih interesov tako volilnih kot tudi gospodarskih in kažejo na splošno porast in zaostrovanje mednacionalnih in političnih odnosov v dualistični monarhiji tudi ob posledicah volilne reforme 1907.

Že na zborovanju Slovencev gornjeradgonskega okraja, ki je bilo 12.avgusta 1906 v Vidmu ob Ščavnici, ko so ustanovili med drugim tudi "Politično društvo za zgornjeradgonski okraj", so kljub prepirom s Slovenci iz Ljutomera, ki tega političnega društva niso hoteli ustanoviti, vendarle vsi skupaj nasprotovali, da bi Gornja Radgona postala trg11.

Prav Videm ob Ščavnici je začel stopati na politično prizorišče kot mišljena, in po potrditvi Gornje Radgone za trg, tudi zahtevana protiutež Slovencev za priznanje Vidma ob Ščavnici za "slovenski trg" kot rojstni kraj Antona Korošca12.

Lista "Margburger Zeitung" in "Štajerc" sta dokaj pozno reagirala na cesarski odlok o imenovanju Gornje Radgone za trg; Marburger Zeitung je objavil 19.septembra 1907 kratko novico in poziv na slovesnost v "čast dviga občine Gornja Radgona v trško občino", ki bo 22.septembra 1907 v gostilni Johana Kurbusa.

Že prejšnji dan. 21.septembra 1907, so okrasili novi trg z zastavami, emblemi, rožami, z vrhov bližnjega Hercegovščaka so odmevale salve iz možnarjev in ko se je stemnilo, je radgonska godba skupaj s krajevnimi gasilci obiskala Gornji in Spodnji Gries ter Glasbach (današnji Podgrad). Popoldne 22.septembra 1907 pa se je v omenjeni gostilni začela slovesnost. Župan trga Kürbus, je v imenu občinskega odbora pozdravil vse navzoče ter posebej še okrajnega glavarja iz Radgone, grofa Stürgkha, okrajnega glavarja iz Ljutomera (Rainer), državnozborskega poslanca (Malik), Reiterja kot deželnozborskega poslanca, Kodolitscha (župan mesta Radgona) ter župane Ljutomera (von Thurn), Lenarta (Sedminek), dr. Kamnikerja, radgonsko pevsko društvo ter zastopnike "mnogih občin". Malik je zaželel novemu trgu vsesplošen razvoj, dr. Kamniker pa poudaril željo in nalogo trga, da "v nacionalnem in gospodarskem smislu sodeluje v dobro obeh občin13".

"Štajerc" je dokaj mirno pisal o želji po dvigu naselja v trg pa tudi dosego tega cilja je označil kot "velevažno za trg"14 ter za ves okraj.

"Slovenski gospodar" je šele v začetku oktobra resneje posegel v dogajanje ter označil akcije Nemcev ob imenovanju naselja za trg kot "s trgom zopet zadaviti slovensko večino v okrajnem zastopu" ter ošvrknil vlado, ki "še vedno pusti tega, nam sovražnega človeka hoditi po slovenski zemlji"15.

Nemško nacionalno delovanje, ki je doseglo svoj višek z imenovanjem Gornje Radgone za trg, je bila kaj slaba skupna zmaga, saj so ob velikem angažiranju in praznovanju tega svojega uspeha doživeli težak poraz na okrajnih volitvah 21. in 22.avgusta 1907.

"Naprednjaki" so zmagali v veleposestniški volilni kuriji s 14 člani (Franc Wratschko, Adolf Zorzini, Otto Zorzini, Johan Kürbus, Klotar Bouvier, Alojz Koller, Franc Winkler, Anton Fekonja, v. Steinbrenner in A.Kreft ter 4 "virilisti"), a "klerikalni prvaki" v kmečki kuriji s 16 ( J.Veberič, M.Križan, M.Kaučič, A.Trstenjak, J.Nemec, A.Divjak, F.Vuk, A.Trstenjak, J.Plekovec, J.Kolar, F.Kegl, J.Kunze, J.Zemljič, J.Jelcl, J.Škerlec in A.Repič). Dvornega svetnika ("Hofrat") Ploja so Nemci označili kot glavnega režiserja slovenske zmage in mu naprtili zakulisno delovanje ter prikrivanje novice in cesarskega proglasa o dvigu kraja v trg16.

Naprednjaki so zmagali v 10., klerikalci pa v 14.občinah. Minister Bienerth je od dotedanjega načelnika okrajnega zastopa, Franca Wratschka, zahteval, da se razpišejo volitve še po starem sistemu brez upoštevanja Gornje Radgone kot novega trga, in priporočil spravo med dvema političnima silama, "kar bi bilo v blagor celemu okraju". Prvi postavljeni želji je Wratschko takoj ustregel, saj je že pred leti izjavil, da ne želi ostati načelnik okrajnega zastopa. Odklonil pa je sodelovanje, oziroma kompromis s klerikalci, češ "z lažnivci in obrekovalci se nikdar noče družiti"17.

Wratschkovo 17-letno vodenje gornjeradgonskega okrajnega zastopa so v "Štajercu" prikazovali v najidealnejši luči, Wratschka pa kot politika, dobrega gospodarstvenika, češ "možak je osivel v službi za ljudstvo". Njegovo delovanje je bilo res dolgotrajno; 27 let je bil občinski predstojnik v Orehovcih pri Gornji Radgoni, 17 let okrajni načelnik, 14 let načelnik cerkvenokonkurenčnega odbora, 15 let poveljnik "prostovoljne požarne obrambe v Orehovcih", 6 let načelnik "Reiffeisengruppe" v Gornji Radgoni ter načelnik bikorejske zadruge in drugi načelnik komisije za ogledovanje živine v več občinah in okrajih18.

Slovensko volilno zmago v okraju so Nemci označili tudi kot klerikalno gonjo, ki bo divjala v bodoče, kar kaže na dobro politično ocenitev položaja, namreč na spoznanje, da se jim je izmaknila dolgoletna prevlada in da ni realnih možnosti, da se jim oblast spet povrne.

Novi okrajni načelnik je postal Anton Trstenjak, ki je uradoval v skromni, majhni sobici pri Škrlecu. Naprednjaki so na različne načine ovirali delo okrajnemu načelniku in se tudi s posebnimi vabili sklicane seje okrajnega zastopa 15 .januarja 1908 niso udeležili polnoštevilno ter po otvoritvi seje v nemškem in slovenskem jeziku, demonstrativno zapustili sestanek. Prvaško-klerikalnim zastopnikom so očitali neprimerno socialno stanje, saj razen župnika Kunzeja ni bilo med njimi "nobenega boljšega kmeta", kot je to bilo v času njihovega (nemškega) vodenja okraja. Drugi očitek je bil zaradi politične polarizacije zastopnikov, saj so za ves čas svojega sedemnajstletnega mandata Nemci trdili, da "ni bilo nobenih stank, celi zastop je bil eno telo in je obstajal iz boljših kmetov iz celega okraja ter le petih Nemcov in 25 "napredno mislečih Slovencev"19.

Nacionalni boji v trgu in celotnem okraju so v naslednjih letih kazali znamenja zaostrovanja, občasnih uspehov in porazov, v trgu pa porast nemške usmerjenosti (174 Nemcev: 118 Slovencev in 24 "tujcev")20 in vpliv na ostali del trške občine (Hercegovščak; 334 Nemcev: 128 Slovencev in kar 57 "tujcev"), ki je bila izrazito viničarska in tako predvsem gospodarsko odvisna od nemških, gornjeradgonskih ter še bolj radgonskih lastnikov vinogradov. Skupno število Nemcev v trški občini (508) in Slovencev (246) ob kar 83 "tujcih" ni seveda bilo realno stanje, kar se je pokazalo v naslednjih letih in ob zlomu monarhije.

OPOMBE:

1. Radgona, slovensko ime za Radkersburg, oziroma danes uradno Bad Radkersburg v Avstriji.

2. Dr.Fran Kovačič: Ljutomer, zgodovina trga in sreza, Maribor 1926, str.4.

3. I.C.Hofrichter: Radkersburg, seine Privilegien, Geschichte, Sehenswuerdigkeiten und seine Umgebungen, Radkersburg, 1842.

4. Ivan Rihtarič, st. in ml.: Zgodovinski oris mesta Gornja Radgona in njegovih mostov, G.Radgona, 1969.

5. Ivan Rihtarič: Radgona in njegovi spomeniki (seminarska naloga), 1975.

6. Glej opombo št.5 (Priloga št.I).

7. Ivan Rihtarič: Mestni "špital" v Radgoni od začetka 19.stoletja; Vestnik 5/1984.

8. I.C.Hofrichter, navedeno delo, str.120.

9. Special Orts-Repertorium von Steiermark, Wien 1883, str.159.

10. Dr.Fran Kovačič: navedeno delo str.361.

11. Štajerc, št.18 (2.september 1906).

12. Dr.Fran Kovačič: navedeno delo, str.361.

13. Marburger Zeitung, št.1 16 (26.september 1907).

14. Štajerc, št.37 (15.september 1907).

15. Slovenski gospodar, št.47 (3.oktober 1907); omenjen je govornik Rainer, okrajni glavar iz Ljutomera.

16. Štajerc, št.35 ( 1.september 1907).

l7. Štajerc, št.48 (l 1.november 1907).

18. Štajerc, št.24 (14.junij 1908).

19. Štajerc, št.4 (26.januar 1908).

20. Ivan Rihtarič: Popis prebivalstva Gornje Radgone in okolice leta 1910 (tipkopis); 1984.

Nahajate se: MKR Zgodovina Radgone Nastanek trga Radgona