V štirih dneh je 10 prijateljev prehodilo 172 kilometra iz dolenjske Šmarjete do prekmurske Cankove - pridružilo se jim je še šest kolesarjev

Od Dolenjske do PrekmurjaMinulo nedeljo, ko so na Cankovi potekale tradicionalne vaške igre desetih vasi iz občine Cankova in njihovih gostov, se je zaključil 4. prekmursko-dolenjski dobrodelni "pohod prijateljstva 2017". Po štirih dnevih hoje in prehojenih 172 kilometrov, od Šmarjete do Cankove, je 11 udeležencev s ponosom dejalo, da jim je uspel veliki met, kajti ni mačji kašelj po takšni vročini, kot je vladala od četrtka do nedelje (običajno jim je ob koncu posameznih etap malo ponagajal tudi dež), prehoditi takšno pot.

Pomurci so pešačili za

Počitniški dnevi v družbi prijateljev

Radgončani na morjuV TA Dvoršak iz Lomanoš so se tudi letos potrudili in pripravili odlični poletni počitniški aranžma za vse tiste, ki so želeli z avtobusnim prevozom preživeti brezskrbne skupne počitniške dneve na morju in plaži mesta Novigrad ter Istrskih Toplicah na Hrvaškem. Že vrsto let, tradicionalno prvi teden v mesecu avgustu, se v TA Dvoršak zares potrudijo in pripravijo odlično počitnikovanje na obali Novigrada in Istrskih term. Tudi letos je bilo zanimanje za to ponudbo zelo veliko.

Skupaj so preživeli poletne počitnice

Na vaških igrah v Lutvercih jih je kar 38 streljajo s fračo

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču v Lutvercih je tamkajšnji vaški odbor, minuli konec tedna, pripravil 3. vaške igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo šest ekip predvsem iz Apaške doline, a tudi njihovi prijatelji iz Šaleške doline, ter iz Benedikta. Ob tem se je v streljanju s fračo borilo kar 38 tekmovalcev, od tega 31 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire. Zanimivost je pripravila tudi 53-letna Ivanka Gregorič, ki se je v Lutverce, iz več kot 30 km oddaljenih Grabšincev, pripeljala kar s štirikolesnikom.

Domačini pred Apačami in Nasovo

Osmič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Bujta repaV okviru 22. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 8. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In nič nenavadnega ni, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat, poleg predvsem domačih ekip, drugič nastopila tudi ekipa Slovenskih novic, ki se je še drugič morala zadovoljiti z nehvaležnim 4. mestom.

Bacardi boys pred vinogradniki in upokojenci

Pri Sveti Ani se je 14 ekip pomerilo v kuhanju Štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa Avtoservis Bauman - zbrana sredstva so namenili Vrtcu Lokavec

Kisla juha Sveta AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2017, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 7. tekmovanje v kuhanju Štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, Krajevni odbor Rdečega križa Lokavec in Okrepčevalnica Šenk, ki so na tekmovanje pritegnili več kot solidnih 14 ekip, čeprav so vročina in tudi številni dogodki v okolici, odvrnili še nekatere ekipe. Kljub vsemu je alfa in omega tekmovanja Lili Uroševič bila več kot zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Petnajsta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala še veliki pisker juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo.

Avtomehaniki pred kmeti in športniki

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Žetev Spodnja ŠčavnicaJulij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času, v izjemno veliki vročini, je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 35. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil vedno dobrodošlo.

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

S srpi in kosami nad zlato klasje!

Žetev Stara GoraV tem vročem poletnem času, ko je žetev pšenice na vrhuncu in ko so se pridelovalci, mlinarji in peki uspeli dogovoriti za odkupne cene, potekajo po državi različne prireditve povezane z žetvijo in košnjo zlatega klasja. Tako je tudi na Stari Gori pri Sv. Juriju ob Ščavnici potekala tradicionalna folklorno obarvana prireditev, že 23. žetev zlatega klasa, ki jo je, ob sodelovanju PGD Stara Gora, Kmetijsko svetovalne službe Gornja Radgona in TD Sv Jurij ob Ščavnici, pripravilo Društvo podeželskih žena Sveti Jurij. Prireditev, ki sta jo povezovali humoristki Fanika in Jessika, se je odvijala ob znamenitem mlinu na veter na Stari Gori. Zbirališče tekmovalk in tekmovalcev, tam se je pozneje odvijala tudi veselica, kjer je za zabavo poskrbel ansambel Klateži, je bilo pod stoletnimi drevesi ob gasilskem domu PGD Stara Gora.

Obiskovalci uživali na 23. žetvi zlatega klasa na Stari Gori

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Zgodovina Radgone na kratko

 

RadgonaGornja Radgona (nemško Oberradkersburg, madžarsko Felsőregede, prekmursko: Gorenja Radgonja) je slovensko mesto ob meji z Avstrijo, sedež istoimenske občine, župnije in upravne enote. Leži na desnem bregu Mure ob magistralni cesti Murska Sobota-Maribor. Gornja Radgona je nastala na pobočju Grajskega griča (265 m); od tod tudi ime »Gornja«. Pred letom 1918 je bila upravno povezana z danes avstrijsko Radgono (nemško Bad Radkersburg); leta 1907 je postala trg, po letu 1945 pa mesto.

 

Slovenijo in Avstrijo povezuje čez Muro »most prijateljstva« iz leta 1969, ki je mednarodni mejni prehod. Gornja Radgona ima pretežno kmetijsko zaledje z razvito vinogradniško industrijo. V mestu vsako leto organizirajo radgonski kmetijski sejem, največjo tovrstno prireditev v Sloveniji.

Najdbe in sledovi neolitske naselbine na Grajskem griču pričajo o obstoju v času kulture žarnih grobišč. Najdišča pri pri opekarni govorijo o domnevi, da je stalo tu manjšo rimsko naselje. Župnija je spadala pod salzburški patronat in je bila ustanovljena v dobi Spanheimov v prvi polovici 12. stoletja. Sama zgodovina Gornje Radgone sega v 12. stoletje, saj je nastalo naselje pod Ratigojevim gradom. Kralj Otokar II. Premysl je po letu 1265 na Murinem otoku ustanovil sedanjo Radgono, ki se omenja leta 1265 kot trg in leta 1299 kot mesto, stara naselbina pa se je spremenila v njeno predmestje.

Gornja Radgona je nastala na pobočju Grajskega griča (265 m) in pomola Slovenskih goric. Zaradi pomembne lokacije pri reki Muri je bilo naselje v 12. in 13. stoletju skupaj z Radgono večkrat prizadeto zaradi napadov Madžarov, v 15. in 16. stoletju pa zaradi turških vpadov. Velika nadloga v začetku 18. stoletja so bili Kruci. Leta 1605 je hudo narasla Mura in prizadela obema Radgonama ogromno škode, kugo pa je doživljala domala vsaka generacija. Najhuje je bilo leta 1680, ko je ostalo mnogo hiš brez stanovalcev. Na lahni vzpetini pri opekarni so bile vislice, ki so jih odstranili šele leta 1800.

Gornja Radgona je postala leta 1907 trg, po zadnji vojni pa mesto. Pred letom 1918 je bila upravno povezana z Radgono. Star leseni most med Radgonama so po izredno hudem zimskem mrazu, februarja 1929 ob odjugi nakopičene gmote ledu uničile. Drugi leseni most, pa je bil zgrajen šele leta 1932. Ugodna geografska lega, medsebojni gospodarski stiki (sodelovanje obeh strani pri ubranitvi pred poplavami, požarih, pomembni tranzitni stiki) so narekovali skupno graditev mostu, ki sta ga junija 1969 slovesno odprla jugoslovanski predsednik Tito in takratni predsednik avstrijske republike Jonas. O tem priča tudi spominska plošča na ograji mostu.

V starem mestnem špitalu iz leta 1614 domuje muzej z etnološko zbirko in s prikazom osvobodilnega gibanja v občini  med 1. svetovno vojno in NOB.

Pri muzeju so ostanki spomenika Svetilnik miru; nemški nacisti so ga aprila 1941 porušili, vendar so bili ostanki kasneje spet sestavljeni.

Nasproti nekdanjega hotela Grozd je poznogotsko znamenje iz leta 1525 z mlajšim kipcem sedečega Kristusa.

V čereh podnožja starega mostu čez Muro je vzidan radgonski grb.

Med slovensko osamosvojitveno vojno, je bil radgonski mejni prehod prizorišče večjega spopada.

V mestu je sedež podjetja Radgonske gorice, ki ima v Radgonsko-Kapelskih goricah nad 320 ha vinogradov, v mestu pa klet za 2,6 milijona litrov vina. Tu je že leta 1852 domačin Alojz Kleinošek izdeloval peneče se vino, leta 1882 pa je švicarski priseljenec Clotar Bouvier ustanovil podjetje za izdelovanje šampanjca iz domačega vina po francoskem načinu. Na Šlebingerjevem bregu številka 14 uspeva ena najdebelejših in najstarejših trt v Sloveniji. Glavno deblo z obsegom 72 cm sestavljajo 4 po cepljenju med seboj združena stebla. V radgonskih kleteh na leto napolnijo okrog 300.000 steklenic zlate penine, ki jo pridobivajo na klasični način, in srebrne penine, ki jo proizvajajo na industrijski način. Med pridelanimi tihimi vini ima posebno mesto dišeči traminec, najbolj uveljavljena blagovna znamka pa je kakovostno, »od sonca razvajeno«, vino janževec.

Nahajate se: MKR Zgodovina Radgone Zgodovina Radgone na kratko