Piščančji pred kunčjim in ribjim paprikašem!

Paprikašijada LovenjakV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna, 9. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred devetimi leti odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, ribji, svinjski, kunčji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je lani organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj.

V Polani je devetič zadišalo po štirih vrstah paprikaša

Gasilci pred Smrkci in Babuškami!

Bogračiada ČernelavciMinuli izjemno topli vikend, ko se je po Pomurju odvijalo veliko takšnih in drugačnih prireditev in dogodkov je še posebej veliko pozornost pritegnilo 7. tekmovanje v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bograča, ki ga je v središču Černelavcev pri Murski Soboti, pripravila Gostilna Spirić. Nastopilo je kar 20 ekip iz širšega pomurskega območja, ki so bograč kuhale v kotličku na odprtem ognju. Prireditev na „glavnem trgu", pred gostiščem „Spirić" v Černelavcih se je začela že ob 16. uri, ko je bilo izjemno vroče, a so se tekmovalci znašli vsak po svoje, predvsem s hladnimi napitki. Po kuhanju in ocenjevanju skuhanih bogračev se je ozračje nekoliko ohladilo, a so pozneje za veselo in vroče vzdušje poskrbeli muzikantje.

Na 7. tekmovanju v kuhanju bograča v Černelavcih tekmovalo 20 ekip

Kdo kuha najboljšo prežganko, kislo juho, vampe, gobovo smetanovo juho...

Vogričevci jediMed ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika naroda, gotovo sodijo tudi različne prireditve, kjer tekmujejo v kuhanju različnih starih jedi. In tovrstnih dogodkov, prikazov in tekmovanj je tudi na severovzhodu države, iz leta v leto več. Zato kuhanje jedi na žlico, katerih okus spominja na tiste izpred mnogih let, ko so vampe, kisle juhe, golaže, paprikaše in prežganke kuhale naše mame in babice, še ni pozabljeno. In okusi so še vedno zelo podobni tistim, starim. To so dokazale številne ekipe, ki so se udeležile kuhanja jedi na žlico v kotličku, ki ga je minulo soboto v Vogričevcih pri Ljutomeru pripravilo domače Društvo za ohranitev jedi naših babic – Kihača, katero vodi Igor Slokan.

Žüpe pa vampi nejbojši v Vogričovcih

Dolgoletni raznašalec časopisov Alojz Pisnjak in njegov brat dvojček Jože, sta se srečala z Abrahamom

Dvojčka PisnjakV teh toplih pomladnih mesecih je bilo izjemno prijetno, veselo in razigrano v družinah Pisnjak v Satahovcih ter Borejcih v Prekmurju. Kako tudi ne, ko pa sta se dvojčka Alojz in Jože, minulo nedeljo, srečala z Abrahamom in takšen življenjski jubilej je pač potrebno še posebej obeležiti. Dolgoletni raznašalec časopisov, predvsem Novic in Dela, Alojz Pisnjak, doma iz Satahovcev, se rodil le 15 minut pred bratom Jožetom iz Borejcev, tako da se je slavje začelo pri „starejšem" Alojzu in nadaljevalo v Borejcih. Skromna in prijazna Abrahamovca sta rojena v družini še dveh bratov (Štefan in Stanko) ter sestre, ki je žal umrla že po porodu. Pred leti jim je umrla tudi mama, oče pa je še živ. Oba sta služila JLA v Banjaluki, pozneje pa sta si ustvarila družini, ki jima v pravem pomenu besede, največ pomenita, saj imata skupaj kar devet otrok.

Dvojčka, ki ohranjata družinske vrednote!

Štajersko-prekmursko-madžarska naveza najboljša na 21. „Bogračiadi 2017"

Bogračiada 2017Minulo soboto je v središču prekmurske prestolnice Murske Sobote, na Slovenski ulici, pred hotelom Diana, že enaindvajsetič močno dišalo po znameniti prekmurski jedi – bograču, katerega so poklicni in zlasti ljubiteljski kuharji pripravljali na tradicionalnem tekmovanju. Na eni največjih kulinaričnih in etnoloških prireditev v Pomurju, v organizaciji Hotela Diana je v lepem in vročem vremenu, nastopilo veliko tekmovalcev, ob tem je prišlo veliko obiskovalcev in „degustatorjev", tako iz Pomurja, kot iz drugih delov Slovenije. To je tudi dan, ko večina prekmurskih gospodinj ne kuha, ker cele družine raje gredo na bograč. Med štiridesetimi ekipami iz vse Slovenije, v katerih so bili mnogi znani in manj znani Slovenci in Slovenke, sta svoje kuharske sposobnosti znova pokazala tudi Radgončana Evgen Podlesek in Marjan Hamler, ki sta skuhala odličen bograč.

Med štiridesetimi ekipami iz cele Slovenije je, med znanimi in manj znanimi kuharji, v kuhanju znane prekmurske specialitete, slavilo TD Dobrovnik

Naslova v Vidanovce in Vogričevce!

Kosci VogričevciV okviru krajevnega praznika KS Cezanjevci iz okolice Ljutomera, so se na območju omenjene krajevne skupnosti odvijale številne prireditve in dogodki. Poleg sv. maše za krajane KS Cezanjevci, ki je bila v farni cerkvi v Cezanjevcih, predaje namenu novega asfaltiranega odseka ceste, osrednje prireditve s kulturnim programom, srečelovom in brezplačnim bogračem ter tekmovanja v kuhanju domačih jedi, v organizaciji Društva Kihača, je namreč v ospredju bilo tradicionalno, 31. tekmovanje koscev. V organizaciji PGD Vogričevci se je tradicionalno na Heričevem travniku v Vogričevcih pomerilo kar nekaj koscev in kosic, in sicer v košnji z ročno koso.

Tradicionalno, že 31. tekmovanje koscev in kosic v košnji z ročno koso, je pritegnilo veliko tekmovalcev in gledalcev

Zmaga za Gmajnice pred Celjani in Mariborčani!

Igre vodnikovV organizaciji Enote vodnikov službenih psov PU Murska Sobota, je na sedežu enote v Murskih Petrovcih tik ob avstrijski meji, potekalo 21. vseslovensko srečanje vodnikov službenih psov in konjev, katero so izkoristili tudi za tradicionalni turnir v malem nogometu. Nastopilo je vseh šest policijskih enot, ki so tako ali drugače povezani z živalmi, torej s službenimi psi in konji. Na srečanju in tekmovanju v Murskih Petrovcih so sicer, poleg nogometašev iz šestih ekip, številnih upokojenih vodnikov službenih psov, visokih policijskih predstavnikov, med drugimi gosti, bili tudi direktor PU Murska Sobota Damir Ivančič, inšpektor UUP GPU Boštjan Cugmas, podpredsednik Policijskega sindikata Slovenije Andrej Kocbek...

Vodniki službenih psov igrali nogomet in se družili

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Srednji vek Radgone

 

Srednji vekMed leti 500 in 1000 se pojavi praznina; prepad, ki je razdelil antiko in srednji vek, kjer so se pojavile neurejene razmere in padec pismenstva, s tem pa nas prikrajšale za marsikateri podatek. Najdejo pa se prvi ponovni zapisi – listine po letu 1100 kot so na primer:

- med 1106 in 1124 Šentpavelski samostan od Engelberta Spanheima v zameno za Glodnico med drugim prejme tudi naselja v bližini Radgone (Boračevo, Segovce, Negovo, Plitvico…);

 

- med 1163 in 1191 Sigfried II. Spanheimski samostanu Št. Pavlu podari 7 vasi v okolici Radgone;

- leta 1182 štajerski vojvoda Otokar VI., sin ustanovitelja žičkega samostana, izda v Radgoni listino v korist kartuzijcev v Žičah;

- leta 1211 se salzburški nadškof Eberhart II. pogodi z Leopoldom VI., avstrijskim in štajerskim vojvodom, o patronatstvu župnije v Radgoni;

- leta 1213 Elizabeta, nečakinja avstrijskega vojvode Leopolda VI., v Radgoni izda listino o prodaji svojega deleža pri cerkvi sv. Janeza Krstnika;

- leta 1213 se omenja predstojnik radgonske župe Gebhard;

- leta 1214 radgonski župnik Markvard razsoja s priorjem žičkega samostana, župniki Slovenjgradca in Gornjega grada;

- leta 1222 dobi vojvoda Št. Pavelskega samostana nazaj 7 kmetij iz okolice Radgone, ker menihi ne morejo braniti zemlje z oboroženo silo pred Madžari;

- med leti 1220 in 1230 se v babenberškem urbarju Radgonska velika župa ne omenja, temveč kraj »Netgesperch«, pod čemer se razume Radgona in, ki je vladarju letno prinašala 180 mark (sodni dohodki in verjetno mitnina – ne pa tudi podložniki in dajatve v naravi in denarju);

- med leti 1265 in 1267 je po Otokarjevem urbarju Radgonska gospoščina takrat štela 34 vasi;

- leta 1267 izdana listina poudarja, da se obseg urada in deželne sodnije Radgona ujema z obsegom pražupnije Radgona (Radgona, Benedikt, Negova, Kapela, Gornja Radgona, Ljutomer, Križevci z Veržejem, Videm, Bučkovci, Cerkvenjak, Apače). Radgonski župnik je nastavljal vikarje pri podružnicah.

- leta 1270 madžarski kralj Štefan V. izda listino o urejanju razmerja nastavljanja madžarskih stražnikov, pri čemer je Radgona omenjena kot skrajno zahodni mejni objekt. V prvi polovici 13. stoletja se dokončno ustali ogorsko-štajerska meja med Radgono in Ljutomerom. Področje postane prizorišče intenzivne kolonizacije prebivalstva.

- leta 1299 je bila v Lipnici izdana listina s pečatom mesta Radkersburg (»Civitatis Rachspvrch«), ki je imel značilno okroglo obliko premera 52 mm z »govorečo« podobo – kolo z osmimi prečkami;

- leta 1408 dobi mesto privilegij dovoljenja ustanovitve mestnega sveta in postavitve sodnika, kar se čez pet let razširi v upravno-sodni aparat – dobijo pravice aresta (Fremdenarest) – in kompetence se širijo tudi v predmestja;

- leta 1431 so se pravice mestnega sodnika razširile na vse prebivalce, ki so kakorkoli prišli v območje mestnega pomirja (okoliša); mišljeni so predvsem tisti, ki so sem prišli od drugod, da jih »mestni zrak naredi svobodne«;

- leta 1476 je Radgoni bilo dovoljeno pečatenje z rdečim voskom in izdelali so nov mestni pečatnik – »SIGILLVM CIVITATIS RAKKESPVRG«.

V mestu se nadaljuje »zlata doba« gospodarstva. Prepovedana je trgovina po vaseh in leta 1401 so določeni semanjski dnevi – kar je prvi pisni dokaz o Radgoni kot sejmarskem mestu, kar je glede na svojo lego moralo biti že dolgo. Povzetek zapisov nam pove, da je Radgona imela ob koncu 15. stol. tedenski sejem (ponedeljek) in štiri letne sejme (13. oktobet – sv. Koloman, 26. december – sv. Štefan, postni – 14 dni pred pustom, binkoštni – binkoštni ponedeljek) ter običajne tržne dneve (»Kirchtag« - nedeljski dan). Radgona je igrala pomembno vlogo v trgovini z ogrsko živino, obstajal je usnjarski ceh in uveljavljeno je bilo splavarjenje. Trgovali so tudi na daljše razdalje (Reka, Ljubljana) in leta 1481 je bila ustanovljena celo trgovska družba. Ob koncu 15. stol. je Radgona imela vse potrebne upravno-politične organe, številne sejme in eksistenčno potrebne obrti ter zelo razvito trgovino, s čimer se je glede na svoj položaj med drugimi štajerskimi mesti uspešno nadalje razvijala. Reka Mura in pomol goric nad reko so dajali Radgoni v zgodovini pomemben obrambni položaj. Med 11. in 13. stoletjem so jo napadali Madžari, med leti 1480 in 1490 jo je začasno zavzel Matija Korvin, sledili so turški vpadi, v 18. stoletju pa so jo napadali kruci – madžarski uporniki.

Nahajate se: MKR Zgodovina Radgone Srednji vek Radgone