Frančiška: Sem vesela slovenska deklica"!

Frančiška Gutman jubilejTe dni je župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Miroslav Petrovič, kot vedno, ko kakšen občan ali občanka praznuje visok življenjski jubilej, obiskal še eno svojo občanko, in sicer Frančiško Gutman v Kokolajnščaku. Skupaj s sodelavko, direktorico občinske uprave Francko Lavrenčič, ter predstavnicama Krajevnega odbora RK Sv. Jurij ob Ščavnici, Cvetko Fiala, Rozino Kraner in Olgo Žmavc, je župan slavljenki izročil darilo ter ji voščil ob 90. življenjskem jubileju. Prijazno jih je sprejel sin Jurij, ki z družino skrbi za jubilantko Frančiško Gutman.

Veliko veselja ob visokem življenjskem jubileju Frančiške Gutman

Niti mraz in megla nista ovira za obisk Miklošovega senja v središču Murske Sobote - več tisoč obiskovalcev je najbolj segalo po kuhanem vinu in kuhanim klobasam

Miklavžev sejemPoleg „Trezinega senja" (Terezijin sejem), ki vsako leto 15. oktobra poteka v središču Murske Sobote, je „Miklošovo senje" (Miklavžev sejem), ki je na sporedu vsako leto 6. decembra (sv. Nikolaj je namreč zavetnik murskosoboške župnije in mesta Murska Sobota op.p.), gotovo ena največjih družabnih in tudi etnoloških prireditev v Murski Soboti in okolici. In to se je potrdilo tudi letos, ko kakšnim tristotim sejmarjem – razstavljalcem oz. prodajalcem, ter več tisočim obiskovalcem, niti mraz in megla, ki sta pritiskala ves dan, nista mogla do živega. Tako je tradicionalno Miklošovo senje tudi tokrat privabila množice obiskovalcev, saj je Slovenska in še nekatere ulice, že od zgodnjega jutra bila polna prodajalcev in obiskovalcev.

V soboto na klobaso in

Generacija prvošolčkov iz šolskega leta 1958/59 spet v šolskih klopeh

Obletnica šole 1958-66Bila je prav vesela in prijetna tista sobota, ko so se za svoje srečanje odločili, sedaj že sami upokojenci, ki so se prvič srečali natanko pred oseminpetdesetimi leti, ko so v šolskem letu 1958/59 bili prvošolčki in prvošolke na OŠ Radgona. Od takrat so naslednjih osem let skupaj sedeli v šolskih klopeh, si nabirali znanje in izkušnje v šoli, ki je takrat bila na radgonskem gradu, ter se potem razšli, vsak za svojim ciljem, vsak za svojo prihodnostjo. To je torej bilo pred dobrega pol stoletja, poleti 1966 in zato so kar nekaj časa potekale aktivnosti, da bi se omenjena generacija v kateri je kar 66 najstnikov končalo osnovnošolsko izobraževanje spet srečala. Hodili so v dveh oddelkih, kjer sta bila razrednika Avgust Posavec in Franc Stergar.

Prvič so se srečali pred 58, razšli pa pred 50 leti...

Znova lepo obiskan smučarski sejem v Gornji Radgoni - lastnike je zamenjalo veliko rabljene zimske in smučarske opreme

Ski sejem GRPodobno kot že skoraj 30 let doslej, je Smučarski klub Radgona, ki uspešno deluje več desetletij, in ki šteje okoli 130 članic in članov, tudi letos pripravil tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme in vseh drugih potrebščin za zimske športe in rekreacijo. Ker je interes ponudnikov opreme bil zelo velik, so sejem pripravili na prostem, ob gasilskem domu v Gornji Radgoni, kjer se je v lepem in sončnem, a dokaj mrzlem vremenu zbralo veliko prodajalcev in kupcev opreme kakor tudi opazovalcev. Medtem ko lastniki in upravljalci zimsko - športnih središč, smučišč, vlečnic, žičnic..., čakajo, da bi padlo čim več snega, ki da bi ostal 'vse tja do maja', pa v številnih slovenskih družinah razmišljajo o tem, kako nabaviti zelo drago smučarsko opremo. In ker je veliko družin, ki si ne morejo privoščiti nove in drage smučarske opreme, ob tem pa predvsem otroci hitro prerastejo tovrstno opremo, so prav dobrodošli 'sejmi rabljene smučarske opreme', katere po večini slovenskih mest in krajev organizirajo smučarski in drugi klubi.

Otroška oprema je bila najbolj iskana

Sveti Miklavž pričakal otroke v trgovini Jager v Radencih

Sveti Miklavž JagerSpet je leto naokrog, in tu je mesec december, ki ga poznamo kot mesec lepih mislih, miru, voščil ter obdarovanj. Prav tako sodijo v ta sklop prazničnih dogodkov ali kot rečemo v ljudskem tonu » Veseli december«, trije dobri možje, ki obdarujejo pridnost otrok, sveti Miklavž ter lika Božiček in Dedek Mraz.

Prišel je Sveti Miklavž

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Srednji vek Radgone

 

Srednji vekMed leti 500 in 1000 se pojavi praznina; prepad, ki je razdelil antiko in srednji vek, kjer so se pojavile neurejene razmere in padec pismenstva, s tem pa nas prikrajšale za marsikateri podatek. Najdejo pa se prvi ponovni zapisi – listine po letu 1100 kot so na primer:

- med 1106 in 1124 Šentpavelski samostan od Engelberta Spanheima v zameno za Glodnico med drugim prejme tudi naselja v bližini Radgone (Boračevo, Segovce, Negovo, Plitvico…);

 

- med 1163 in 1191 Sigfried II. Spanheimski samostanu Št. Pavlu podari 7 vasi v okolici Radgone;

- leta 1182 štajerski vojvoda Otokar VI., sin ustanovitelja žičkega samostana, izda v Radgoni listino v korist kartuzijcev v Žičah;

- leta 1211 se salzburški nadškof Eberhart II. pogodi z Leopoldom VI., avstrijskim in štajerskim vojvodom, o patronatstvu župnije v Radgoni;

- leta 1213 Elizabeta, nečakinja avstrijskega vojvode Leopolda VI., v Radgoni izda listino o prodaji svojega deleža pri cerkvi sv. Janeza Krstnika;

- leta 1213 se omenja predstojnik radgonske župe Gebhard;

- leta 1214 radgonski župnik Markvard razsoja s priorjem žičkega samostana, župniki Slovenjgradca in Gornjega grada;

- leta 1222 dobi vojvoda Št. Pavelskega samostana nazaj 7 kmetij iz okolice Radgone, ker menihi ne morejo braniti zemlje z oboroženo silo pred Madžari;

- med leti 1220 in 1230 se v babenberškem urbarju Radgonska velika župa ne omenja, temveč kraj »Netgesperch«, pod čemer se razume Radgona in, ki je vladarju letno prinašala 180 mark (sodni dohodki in verjetno mitnina – ne pa tudi podložniki in dajatve v naravi in denarju);

- med leti 1265 in 1267 je po Otokarjevem urbarju Radgonska gospoščina takrat štela 34 vasi;

- leta 1267 izdana listina poudarja, da se obseg urada in deželne sodnije Radgona ujema z obsegom pražupnije Radgona (Radgona, Benedikt, Negova, Kapela, Gornja Radgona, Ljutomer, Križevci z Veržejem, Videm, Bučkovci, Cerkvenjak, Apače). Radgonski župnik je nastavljal vikarje pri podružnicah.

- leta 1270 madžarski kralj Štefan V. izda listino o urejanju razmerja nastavljanja madžarskih stražnikov, pri čemer je Radgona omenjena kot skrajno zahodni mejni objekt. V prvi polovici 13. stoletja se dokončno ustali ogorsko-štajerska meja med Radgono in Ljutomerom. Področje postane prizorišče intenzivne kolonizacije prebivalstva.

- leta 1299 je bila v Lipnici izdana listina s pečatom mesta Radkersburg (»Civitatis Rachspvrch«), ki je imel značilno okroglo obliko premera 52 mm z »govorečo« podobo – kolo z osmimi prečkami;

- leta 1408 dobi mesto privilegij dovoljenja ustanovitve mestnega sveta in postavitve sodnika, kar se čez pet let razširi v upravno-sodni aparat – dobijo pravice aresta (Fremdenarest) – in kompetence se širijo tudi v predmestja;

- leta 1431 so se pravice mestnega sodnika razširile na vse prebivalce, ki so kakorkoli prišli v območje mestnega pomirja (okoliša); mišljeni so predvsem tisti, ki so sem prišli od drugod, da jih »mestni zrak naredi svobodne«;

- leta 1476 je Radgoni bilo dovoljeno pečatenje z rdečim voskom in izdelali so nov mestni pečatnik – »SIGILLVM CIVITATIS RAKKESPVRG«.

V mestu se nadaljuje »zlata doba« gospodarstva. Prepovedana je trgovina po vaseh in leta 1401 so določeni semanjski dnevi – kar je prvi pisni dokaz o Radgoni kot sejmarskem mestu, kar je glede na svojo lego moralo biti že dolgo. Povzetek zapisov nam pove, da je Radgona imela ob koncu 15. stol. tedenski sejem (ponedeljek) in štiri letne sejme (13. oktobet – sv. Koloman, 26. december – sv. Štefan, postni – 14 dni pred pustom, binkoštni – binkoštni ponedeljek) ter običajne tržne dneve (»Kirchtag« - nedeljski dan). Radgona je igrala pomembno vlogo v trgovini z ogrsko živino, obstajal je usnjarski ceh in uveljavljeno je bilo splavarjenje. Trgovali so tudi na daljše razdalje (Reka, Ljubljana) in leta 1481 je bila ustanovljena celo trgovska družba. Ob koncu 15. stol. je Radgona imela vse potrebne upravno-politične organe, številne sejme in eksistenčno potrebne obrti ter zelo razvito trgovino, s čimer se je glede na svoj položaj med drugimi štajerskimi mesti uspešno nadalje razvijala. Reka Mura in pomol goric nad reko so dajali Radgoni v zgodovini pomemben obrambni položaj. Med 11. in 13. stoletjem so jo napadali Madžari, med leti 1480 in 1490 jo je začasno zavzel Matija Korvin, sledili so turški vpadi, v 18. stoletju pa so jo napadali kruci – madžarski uporniki.

Nahajate se: MKR Zgodovina Radgone Srednji vek Radgone