Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Srednji vek Radgone

 

Srednji vekMed leti 500 in 1000 se pojavi praznina; prepad, ki je razdelil antiko in srednji vek, kjer so se pojavile neurejene razmere in padec pismenstva, s tem pa nas prikrajšale za marsikateri podatek. Najdejo pa se prvi ponovni zapisi – listine po letu 1100 kot so na primer:

- med 1106 in 1124 Šentpavelski samostan od Engelberta Spanheima v zameno za Glodnico med drugim prejme tudi naselja v bližini Radgone (Boračevo, Segovce, Negovo, Plitvico…);

 

- med 1163 in 1191 Sigfried II. Spanheimski samostanu Št. Pavlu podari 7 vasi v okolici Radgone;

- leta 1182 štajerski vojvoda Otokar VI., sin ustanovitelja žičkega samostana, izda v Radgoni listino v korist kartuzijcev v Žičah;

- leta 1211 se salzburški nadškof Eberhart II. pogodi z Leopoldom VI., avstrijskim in štajerskim vojvodom, o patronatstvu župnije v Radgoni;

- leta 1213 Elizabeta, nečakinja avstrijskega vojvode Leopolda VI., v Radgoni izda listino o prodaji svojega deleža pri cerkvi sv. Janeza Krstnika;

- leta 1213 se omenja predstojnik radgonske župe Gebhard;

- leta 1214 radgonski župnik Markvard razsoja s priorjem žičkega samostana, župniki Slovenjgradca in Gornjega grada;

- leta 1222 dobi vojvoda Št. Pavelskega samostana nazaj 7 kmetij iz okolice Radgone, ker menihi ne morejo braniti zemlje z oboroženo silo pred Madžari;

- med leti 1220 in 1230 se v babenberškem urbarju Radgonska velika župa ne omenja, temveč kraj »Netgesperch«, pod čemer se razume Radgona in, ki je vladarju letno prinašala 180 mark (sodni dohodki in verjetno mitnina – ne pa tudi podložniki in dajatve v naravi in denarju);

- med leti 1265 in 1267 je po Otokarjevem urbarju Radgonska gospoščina takrat štela 34 vasi;

- leta 1267 izdana listina poudarja, da se obseg urada in deželne sodnije Radgona ujema z obsegom pražupnije Radgona (Radgona, Benedikt, Negova, Kapela, Gornja Radgona, Ljutomer, Križevci z Veržejem, Videm, Bučkovci, Cerkvenjak, Apače). Radgonski župnik je nastavljal vikarje pri podružnicah.

- leta 1270 madžarski kralj Štefan V. izda listino o urejanju razmerja nastavljanja madžarskih stražnikov, pri čemer je Radgona omenjena kot skrajno zahodni mejni objekt. V prvi polovici 13. stoletja se dokončno ustali ogorsko-štajerska meja med Radgono in Ljutomerom. Področje postane prizorišče intenzivne kolonizacije prebivalstva.

- leta 1299 je bila v Lipnici izdana listina s pečatom mesta Radkersburg (»Civitatis Rachspvrch«), ki je imel značilno okroglo obliko premera 52 mm z »govorečo« podobo – kolo z osmimi prečkami;

- leta 1408 dobi mesto privilegij dovoljenja ustanovitve mestnega sveta in postavitve sodnika, kar se čez pet let razširi v upravno-sodni aparat – dobijo pravice aresta (Fremdenarest) – in kompetence se širijo tudi v predmestja;

- leta 1431 so se pravice mestnega sodnika razširile na vse prebivalce, ki so kakorkoli prišli v območje mestnega pomirja (okoliša); mišljeni so predvsem tisti, ki so sem prišli od drugod, da jih »mestni zrak naredi svobodne«;

- leta 1476 je Radgoni bilo dovoljeno pečatenje z rdečim voskom in izdelali so nov mestni pečatnik – »SIGILLVM CIVITATIS RAKKESPVRG«.

V mestu se nadaljuje »zlata doba« gospodarstva. Prepovedana je trgovina po vaseh in leta 1401 so določeni semanjski dnevi – kar je prvi pisni dokaz o Radgoni kot sejmarskem mestu, kar je glede na svojo lego moralo biti že dolgo. Povzetek zapisov nam pove, da je Radgona imela ob koncu 15. stol. tedenski sejem (ponedeljek) in štiri letne sejme (13. oktobet – sv. Koloman, 26. december – sv. Štefan, postni – 14 dni pred pustom, binkoštni – binkoštni ponedeljek) ter običajne tržne dneve (»Kirchtag« - nedeljski dan). Radgona je igrala pomembno vlogo v trgovini z ogrsko živino, obstajal je usnjarski ceh in uveljavljeno je bilo splavarjenje. Trgovali so tudi na daljše razdalje (Reka, Ljubljana) in leta 1481 je bila ustanovljena celo trgovska družba. Ob koncu 15. stol. je Radgona imela vse potrebne upravno-politične organe, številne sejme in eksistenčno potrebne obrti ter zelo razvito trgovino, s čimer se je glede na svoj položaj med drugimi štajerskimi mesti uspešno nadalje razvijala. Reka Mura in pomol goric nad reko so dajali Radgoni v zgodovini pomemben obrambni položaj. Med 11. in 13. stoletjem so jo napadali Madžari, med leti 1480 in 1490 jo je začasno zavzel Matija Korvin, sledili so turški vpadi, v 18. stoletju pa so jo napadali kruci – madžarski uporniki.

Nahajate se: MKR Zgodovina Radgone Srednji vek Radgone