Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Srednji vek Radgone

 

Srednji vekMed leti 500 in 1000 se pojavi praznina; prepad, ki je razdelil antiko in srednji vek, kjer so se pojavile neurejene razmere in padec pismenstva, s tem pa nas prikrajšale za marsikateri podatek. Najdejo pa se prvi ponovni zapisi – listine po letu 1100 kot so na primer:

- med 1106 in 1124 Šentpavelski samostan od Engelberta Spanheima v zameno za Glodnico med drugim prejme tudi naselja v bližini Radgone (Boračevo, Segovce, Negovo, Plitvico…);

 

- med 1163 in 1191 Sigfried II. Spanheimski samostanu Št. Pavlu podari 7 vasi v okolici Radgone;

- leta 1182 štajerski vojvoda Otokar VI., sin ustanovitelja žičkega samostana, izda v Radgoni listino v korist kartuzijcev v Žičah;

- leta 1211 se salzburški nadškof Eberhart II. pogodi z Leopoldom VI., avstrijskim in štajerskim vojvodom, o patronatstvu župnije v Radgoni;

- leta 1213 Elizabeta, nečakinja avstrijskega vojvode Leopolda VI., v Radgoni izda listino o prodaji svojega deleža pri cerkvi sv. Janeza Krstnika;

- leta 1213 se omenja predstojnik radgonske župe Gebhard;

- leta 1214 radgonski župnik Markvard razsoja s priorjem žičkega samostana, župniki Slovenjgradca in Gornjega grada;

- leta 1222 dobi vojvoda Št. Pavelskega samostana nazaj 7 kmetij iz okolice Radgone, ker menihi ne morejo braniti zemlje z oboroženo silo pred Madžari;

- med leti 1220 in 1230 se v babenberškem urbarju Radgonska velika župa ne omenja, temveč kraj »Netgesperch«, pod čemer se razume Radgona in, ki je vladarju letno prinašala 180 mark (sodni dohodki in verjetno mitnina – ne pa tudi podložniki in dajatve v naravi in denarju);

- med leti 1265 in 1267 je po Otokarjevem urbarju Radgonska gospoščina takrat štela 34 vasi;

- leta 1267 izdana listina poudarja, da se obseg urada in deželne sodnije Radgona ujema z obsegom pražupnije Radgona (Radgona, Benedikt, Negova, Kapela, Gornja Radgona, Ljutomer, Križevci z Veržejem, Videm, Bučkovci, Cerkvenjak, Apače). Radgonski župnik je nastavljal vikarje pri podružnicah.

- leta 1270 madžarski kralj Štefan V. izda listino o urejanju razmerja nastavljanja madžarskih stražnikov, pri čemer je Radgona omenjena kot skrajno zahodni mejni objekt. V prvi polovici 13. stoletja se dokončno ustali ogorsko-štajerska meja med Radgono in Ljutomerom. Področje postane prizorišče intenzivne kolonizacije prebivalstva.

- leta 1299 je bila v Lipnici izdana listina s pečatom mesta Radkersburg (»Civitatis Rachspvrch«), ki je imel značilno okroglo obliko premera 52 mm z »govorečo« podobo – kolo z osmimi prečkami;

- leta 1408 dobi mesto privilegij dovoljenja ustanovitve mestnega sveta in postavitve sodnika, kar se čez pet let razširi v upravno-sodni aparat – dobijo pravice aresta (Fremdenarest) – in kompetence se širijo tudi v predmestja;

- leta 1431 so se pravice mestnega sodnika razširile na vse prebivalce, ki so kakorkoli prišli v območje mestnega pomirja (okoliša); mišljeni so predvsem tisti, ki so sem prišli od drugod, da jih »mestni zrak naredi svobodne«;

- leta 1476 je Radgoni bilo dovoljeno pečatenje z rdečim voskom in izdelali so nov mestni pečatnik – »SIGILLVM CIVITATIS RAKKESPVRG«.

V mestu se nadaljuje »zlata doba« gospodarstva. Prepovedana je trgovina po vaseh in leta 1401 so določeni semanjski dnevi – kar je prvi pisni dokaz o Radgoni kot sejmarskem mestu, kar je glede na svojo lego moralo biti že dolgo. Povzetek zapisov nam pove, da je Radgona imela ob koncu 15. stol. tedenski sejem (ponedeljek) in štiri letne sejme (13. oktobet – sv. Koloman, 26. december – sv. Štefan, postni – 14 dni pred pustom, binkoštni – binkoštni ponedeljek) ter običajne tržne dneve (»Kirchtag« - nedeljski dan). Radgona je igrala pomembno vlogo v trgovini z ogrsko živino, obstajal je usnjarski ceh in uveljavljeno je bilo splavarjenje. Trgovali so tudi na daljše razdalje (Reka, Ljubljana) in leta 1481 je bila ustanovljena celo trgovska družba. Ob koncu 15. stol. je Radgona imela vse potrebne upravno-politične organe, številne sejme in eksistenčno potrebne obrti ter zelo razvito trgovino, s čimer se je glede na svoj položaj med drugimi štajerskimi mesti uspešno nadalje razvijala. Reka Mura in pomol goric nad reko so dajali Radgoni v zgodovini pomemben obrambni položaj. Med 11. in 13. stoletjem so jo napadali Madžari, med leti 1480 in 1490 jo je začasno zavzel Matija Korvin, sledili so turški vpadi, v 18. stoletju pa so jo napadali kruci – madžarski uporniki.

Nahajate se: MKR Zgodovina Radgone Srednji vek Radgone