Šmarski troti iz Litije najboljši v Prekmurju

Paprikaš PolanaV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna in sedaj že jubilejna, 10. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, svinjski, kunčji, gobov, ribji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je včasih organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj z asfalta.

V Polani je desetič zadišalo po štirih (piščančji, prašičji, kunčji in gobov) vrstah paprikaša

Radijski poslušalci Snopa iz vse Slovenije so se srečali v Slovenskih Goricah

Slovo od SNOP-aNa Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, na Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec tedna potekalo zanimivo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop, v katerem je nekoč sodelovalo več kot ducat radijskih nekomercialnih postaj iz vse države. Ker je bil ob koncu lanskega leta program ukinjen, v njem so nazadnje sodelovali le še: Radio Velenje, Radio Slovenske gorice, Radio Ptuj, Radio Celje in Radio Murski val, so njegovi zvesti poslušalci pripravili slovesen pokop svojega snopa. Organizirala ga je Ana Maras-Pika iz Lenarta, ki je na srečanje povabila 48 zvestih poslušalcev snopa iz različnih krajev Slovenije. Snopu v spomin so pripravili tudi veliko »žalno«, črno obrobljeno torto z narobnim križem, ki je simbolizirala njegov grob. Kot se na »pogrebu« spodobi, je Snopu v slovo spregovoril njegov zvesti poslušalec Ludvik Kupšek iz Trbovelj.

Žalno slovo od Snopa s črno obrobo na torti

Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Od Črešnjevcev, skozi Mele, do Lisjakove struge

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka je pripravilo tradicionalno čistilno akcijo. Prijavili so se tudi na natečaj "Moja reka si", na Turistični zvezi Slovenije, kjer so jih oglaševali. Same čistilne akcije, ki je potekala na širšem območju vzhodnega dela radgonske občine, se je udeležilo 15 članic in članov društva. „Dobili smo se pred trgovino Klasek v Črešnjevcih, kjer smo se razdelili v dve skupini.

Polne vreče odpadne embalaže od pijač v gozdu „Gaj

Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Kres Lisjakova strugaPodobno kot že 17 minulih let, so radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji ter tudi drugi gostje, veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Pomurci in Štajerci med 571 igralci, dobili novega kralja družabne kartaške igre

Kartanje šnopsaDolgi in mrzli zimski večeri, zlasti ob vikendih, so za mnoge Prekmurce, Prleke in Štajerce, poleg pikada, fliperja, namiznega nogometa in biljarda, namenjeni predvsem kartaškim (šnops) turnirjem in še nekaterim družabnim igram, ki so dobrodošle za druženje in krajšanje časa. Prav s takšnimi dogodki, predvsem družabnimi igrami in sploh druženji, se ukvarjajo mladi in manj mladi na skrajnjem severovzhodu države, s čimer potrjujejo, da televizija, internet, FB in sploh računalniki le niso povsem zastrupili večine ljudi, ki so se bolj kot ne prenehali družiti s prijatelji, sosedi, znanci in celo s svojimi domačimi.

Milan Niderl iz Gederovcev „Kralj šnopsa 2018

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Srednji vek Radgone

 

Srednji vekMed leti 500 in 1000 se pojavi praznina; prepad, ki je razdelil antiko in srednji vek, kjer so se pojavile neurejene razmere in padec pismenstva, s tem pa nas prikrajšale za marsikateri podatek. Najdejo pa se prvi ponovni zapisi – listine po letu 1100 kot so na primer:

- med 1106 in 1124 Šentpavelski samostan od Engelberta Spanheima v zameno za Glodnico med drugim prejme tudi naselja v bližini Radgone (Boračevo, Segovce, Negovo, Plitvico…);

 

- med 1163 in 1191 Sigfried II. Spanheimski samostanu Št. Pavlu podari 7 vasi v okolici Radgone;

- leta 1182 štajerski vojvoda Otokar VI., sin ustanovitelja žičkega samostana, izda v Radgoni listino v korist kartuzijcev v Žičah;

- leta 1211 se salzburški nadškof Eberhart II. pogodi z Leopoldom VI., avstrijskim in štajerskim vojvodom, o patronatstvu župnije v Radgoni;

- leta 1213 Elizabeta, nečakinja avstrijskega vojvode Leopolda VI., v Radgoni izda listino o prodaji svojega deleža pri cerkvi sv. Janeza Krstnika;

- leta 1213 se omenja predstojnik radgonske župe Gebhard;

- leta 1214 radgonski župnik Markvard razsoja s priorjem žičkega samostana, župniki Slovenjgradca in Gornjega grada;

- leta 1222 dobi vojvoda Št. Pavelskega samostana nazaj 7 kmetij iz okolice Radgone, ker menihi ne morejo braniti zemlje z oboroženo silo pred Madžari;

- med leti 1220 in 1230 se v babenberškem urbarju Radgonska velika župa ne omenja, temveč kraj »Netgesperch«, pod čemer se razume Radgona in, ki je vladarju letno prinašala 180 mark (sodni dohodki in verjetno mitnina – ne pa tudi podložniki in dajatve v naravi in denarju);

- med leti 1265 in 1267 je po Otokarjevem urbarju Radgonska gospoščina takrat štela 34 vasi;

- leta 1267 izdana listina poudarja, da se obseg urada in deželne sodnije Radgona ujema z obsegom pražupnije Radgona (Radgona, Benedikt, Negova, Kapela, Gornja Radgona, Ljutomer, Križevci z Veržejem, Videm, Bučkovci, Cerkvenjak, Apače). Radgonski župnik je nastavljal vikarje pri podružnicah.

- leta 1270 madžarski kralj Štefan V. izda listino o urejanju razmerja nastavljanja madžarskih stražnikov, pri čemer je Radgona omenjena kot skrajno zahodni mejni objekt. V prvi polovici 13. stoletja se dokončno ustali ogorsko-štajerska meja med Radgono in Ljutomerom. Področje postane prizorišče intenzivne kolonizacije prebivalstva.

- leta 1299 je bila v Lipnici izdana listina s pečatom mesta Radkersburg (»Civitatis Rachspvrch«), ki je imel značilno okroglo obliko premera 52 mm z »govorečo« podobo – kolo z osmimi prečkami;

- leta 1408 dobi mesto privilegij dovoljenja ustanovitve mestnega sveta in postavitve sodnika, kar se čez pet let razširi v upravno-sodni aparat – dobijo pravice aresta (Fremdenarest) – in kompetence se širijo tudi v predmestja;

- leta 1431 so se pravice mestnega sodnika razširile na vse prebivalce, ki so kakorkoli prišli v območje mestnega pomirja (okoliša); mišljeni so predvsem tisti, ki so sem prišli od drugod, da jih »mestni zrak naredi svobodne«;

- leta 1476 je Radgoni bilo dovoljeno pečatenje z rdečim voskom in izdelali so nov mestni pečatnik – »SIGILLVM CIVITATIS RAKKESPVRG«.

V mestu se nadaljuje »zlata doba« gospodarstva. Prepovedana je trgovina po vaseh in leta 1401 so določeni semanjski dnevi – kar je prvi pisni dokaz o Radgoni kot sejmarskem mestu, kar je glede na svojo lego moralo biti že dolgo. Povzetek zapisov nam pove, da je Radgona imela ob koncu 15. stol. tedenski sejem (ponedeljek) in štiri letne sejme (13. oktobet – sv. Koloman, 26. december – sv. Štefan, postni – 14 dni pred pustom, binkoštni – binkoštni ponedeljek) ter običajne tržne dneve (»Kirchtag« - nedeljski dan). Radgona je igrala pomembno vlogo v trgovini z ogrsko živino, obstajal je usnjarski ceh in uveljavljeno je bilo splavarjenje. Trgovali so tudi na daljše razdalje (Reka, Ljubljana) in leta 1481 je bila ustanovljena celo trgovska družba. Ob koncu 15. stol. je Radgona imela vse potrebne upravno-politične organe, številne sejme in eksistenčno potrebne obrti ter zelo razvito trgovino, s čimer se je glede na svoj položaj med drugimi štajerskimi mesti uspešno nadalje razvijala. Reka Mura in pomol goric nad reko so dajali Radgoni v zgodovini pomemben obrambni položaj. Med 11. in 13. stoletjem so jo napadali Madžari, med leti 1480 in 1490 jo je začasno zavzel Matija Korvin, sledili so turški vpadi, v 18. stoletju pa so jo napadali kruci – madžarski uporniki.

Nahajate se: MKR Zgodovina Radgone Srednji vek Radgone