Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Protireformacija

 

ProtireformacijaProtireformacija na Štajerskem se je zelo okrepila v zadnjih dveh desetletjih 16. stol. in v začetku 17. stol. dosegla svoj višek. Proti protestantizmu je odločno nastopil deželni knez nadvojvoda Karel. Z njegovo smrtjo leta 1590 je protestantizem dobil novo upanje na zmago, še bolj pa pod regentstvom nadvojvode Maksimiljana v letih 1593 in 1595, ki je bil do protestantov strpen, k čemur ga je silila odvisnost od deželnih stanov zaradi potrjevanja davkov in obrambe pred Turki.

 

Nadvojvoda Ferdinand II. pa je izrazil trdno voljo o obnovitvi katoliške vere pri čemer mu je pomagal lavantinski škof Jurij Stobej. Njegov program pri nas sta izvajala sekovski škof Martin Brenner in ljubljanski škof Tomaž Hren.

Prepis iz knjige: "Ko je v maju 1598 nadvojvodova komisija hotela v Radgoni umestiti katoliškega župnika MatijaTomaz Hren Socija kot zastopnika deželnega kneza, jo je sprejelo na rotovžu meščanstvo s silnim vpitjem in kričanjem. Vse pomirjevanje je bilo zaman, enako vse pretnje in grožnje. Pooblaščenci deželnega kneza so morali sramotno oditi in biti veseli, da so odnesli žive glave. Ko se je raznesla vest, da prihaja četa vojakov komisarjem na pomoč, so se meščani oborožili, zaprli mestna vrata in bili pripravljeni, da bi se kakor javni uporniki bojevali proti svojemu vladarju." 

Leta 1599 je nadvojvoda Ferninand II. ukazal, da se morajo vsi meščani vrniti v katoliško vero ali pa zapustiti njegove dežele. V ta namen je sestavil reformacijske komisije, ki so potovale po deželah in izvajale protireformacijo. Na Slovenskem Štajerskem se je protestantizem razširil predvsem v zadnjih desetletjih 16. stol., največ po mestih in trgih, kjer je meščanstvo odkrito sprejelo novo vero, ostali pa skrivaj, prav tako tudi podeželani, saj so jim vzgled dajali plemstvo in njihovi služabniki.

17. decembra 1599 je komisija pod Brennerjevim vodstvom prispela v Radgono. V tem času je bilo skoraj vse mesto protestantsko, kar nam dokazuje tudi položaj katoliških duhovnikov v tem času. V letih 1570 in 1600 se je zvrstilo kar 12 vikarjev ali župnijskih namestnikov (odpotovali so sami ali bili pregnani). Komisija je v mestu ostala cela dva tedna in v tem času prebivalstvu pridigala, grozila, zahtevala od njih visoke varščine, ga šikanirala, mu odvzemala potrebno orožje, knjige, lastnino in 04.01.1600 na trgu zažgala vse protestantske knjige, s seboj pa odpeljala vse zvonove in slovesne oprave ter orožje, pustili pa meščanom na oskrbi 150 vojakov.

Martin BrennerPrepis iz knjige: "Nato je prišel na vrsto Spodnji Štajer. Na čelo komisije je tu stopil sekovski knezoškof Martin Brenner, kateremu so bili pridejani še trije vladni svetniki in tajnik Volkenbenk Kaltenhauser.

Prvi obisk je veljal glavni luteranski trdnjavi-Radgoni. Dne 17. decembra 1599 je odrinila komisija iz Lipnice, spremljana od 150 nemških strelcev in 170 oboroženih škofovih podložnikov. Na poti v Radgono je obiskala Cmurek, kjer je pregnala predikanta, postavila katoliškega župnika in sprejela od meščanov obljubo pokorščine.

Pod noč je bila že v Radgoni. Meščani so bili iznenadeni in silno prestrašeni. Komisarji so zahtevali takoj ključe od vseh mestnih vrat, zastavili vse ulice in trge z vojaki, k rotovžu in orožarni postavili močno stražo in meščanom prepovedali zapustiti hiše. Drugi dan je dobila komisija v pomoč in varstvo še 500 slovenskih vojakov, katere so oborožili s puškami in sabljami iz mestne orožarne. Tretji dan so pozvali pred komisijo vse meščanstvo. Škof Brenner je imel dolg govor, v katerem je naštel Radgončanom vse pregreške in prestopke, ki so jih zadnja leta zakrivili. Nato je sledila sodba, da vsled upornosti izgube vse svoje pravice in privilegije. Mestni sodnik, svetovalci in vsi mestni uradniki so bili odstavljeni. Za nadvojvodovega pooblaščenca (Anwalt) je bil imenovan novi mestni župnik Matija Socius in mu je bilo naročeno, naj se vedno udeležuje sej mestnega sveta in pazi, da se ne ukrene kaj zoper katoliško vero in nadvojvodovo oblast. Za mestnega sodnika je bil postavljen Luka Lelič, katerega so preje zaradi katoliškega mišljenja zelo preganjali. Slednjič so se določile kazni za upornike, ki so bežali pred Ogrsko. Zaplenili so jim imetje. Mnogim luteranom so zaradi izgredov proti prejšnjim komisijam naložili denarne glob od 300 do 4000 goldinarjev.

Meščanom se je splošno določil obrok treh mesecev, da se izjavijo pred župnikom, se li hočejo povrniti v katoliško cerkev ali pa izseliti. Vsi pa so morali priseči pred škofom, da hočejo biti pokorni deželnemu knezu, se zdržati bogoslužja protestantov in vseh krivih shodov. Nato jim je komisija izročila "inštrukcijo", ki je določala, kako naj se vrši mestna uprava, katoliška božja služba in poživi versko življenje.

Luteranska molivnica izven mesta se je imela razstreliti. Ker je pa njen lastnik Karl pl. Herberstorf prosil, naj mu prizanesejo, in je že sam odpravil predikanta, altar, krstni kamen, grobne spomenike in zvonove, je nadvojvoda Ferdinand dovolil, naj se poslopje ohrani, ako ne bode več služilo za protestantske shode.

Komisija je ostala v Radgoni do 5. januarja. Škof Brenner je skozi dva tedna vsak dan pridigoval po več ur deloma v župni cerkvi, deloma v mestni hiši. Razlagal je temeljne nauke katoliške vere in se o njih razgovarjal s posameznimi meščani. Pri odhodu komisije je ostalo v mestu za posadko 150 strelcev, ki so imeli vzdrževati mir in red."

Delo protireformacijske komisije je bilo za mesto zelo škodljivo in predvsem poniževalno hkrati pa zelo učinkovito, saj sta do leta 1685 v Radgoni bila zabeležena le še dva protestanta.

 

Prepis iz knjige: "Napačno bi bilo končno zmago katoličanstva nad protestantstvom ob začetku 17. stoletja pripisovati le odločnemu nastopu habsburških vladarjev. Njihovi boji z deželnimi stanovi nam predstavljajo le zunanjo plat onega velikega verskega prevrata, pri katerem so s svetnimi vladarji vred sodelovali pred vsem cerkveni oblastniki, razni redovi in novovzgojena katoliška duhovščina. Sporedno z odredbami avstrijskih vladarjev proti luteranstvu se je izvršila notranja reforma katoliške cerkve po naših krajih, brez katere bi bila vladna "protireformacija" le prazno delo. Iz lastne moči se je dvignilo katoličanstvo med hudimi boji s protestantstvom in propalostjo do viška, ki ga preje morda več stoletij ni doseglo.

Nositelji in zastopniki prave cerkvene reforme so škofje. Mnogo skromnejše, dasiravno nič manj uspešno, je bilo delovanje kapucinov.

Knezoškof Tomaž Hren je imel manj zmisla za potrebe in težnje kmečkega ljudstva. Tu so Hrena obvladovali še popolnoma nazori in predsodki njegove dobe. Ko je v gornjeradgonski okolici l. 1603. izbruhnila neka kužna bolezen, je Hren prepovedal mrliče pokopavati pri župni cerkvi poleg graščine in odkazal za nje oddaljeno pokopališče sv. Magdalene, a s tem je izzval med kmeti hud odpor.

V Radgoni je prizidal pater Jakob Rosolenz iz Stainza k cerkvi, ki je bila lastnina proštije, samostan in je oboje leta 1614. izročil kapucinom. Radgonski kapucini so imeli hude boje z ogrskimi protestanti. Okoli leta 1635. so bili trije očetje kapucini od ogrskih kalvincev umorjeni in vrženi v Muro."

Nahajate se: MKR Zgodovina Radgone Protireformacija