Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Kres Lisjakova strugaPodobno kot že 17 minulih let, so radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji ter tudi drugi gostje, veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Pomurci in Štajerci med 571 igralci, dobili novega kralja družabne kartaške igre

Kartanje šnopsaDolgi in mrzli zimski večeri, zlasti ob vikendih, so za mnoge Prekmurce, Prleke in Štajerce, poleg pikada, fliperja, namiznega nogometa in biljarda, namenjeni predvsem kartaškim (šnops) turnirjem in še nekaterim družabnim igram, ki so dobrodošle za druženje in krajšanje časa. Prav s takšnimi dogodki, predvsem družabnimi igrami in sploh druženji, se ukvarjajo mladi in manj mladi na skrajnjem severovzhodu države, s čimer potrjujejo, da televizija, internet, FB in sploh računalniki le niso povsem zastrupili večine ljudi, ki so se bolj kot ne prenehali družiti s prijatelji, sosedi, znanci in celo s svojimi domačimi.

Milan Niderl iz Gederovcev „Kralj šnopsa 2018

Ob druženju še izobraževanje kmečkih žensk

Društvo kmečkih žena ApačeDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga že dolgo vodi predsednica Ema Škrobar, med drugim skrbi tudi za dobro počutje svojih članic, ki jih je v društvu okoli 80. Tako vsako leto v začetku marca, nekako pred dnevom žena, pripravijo srečanje, ki predstavlja prijetno druženje in tudi izobraževanje članic društva. Tokrat so srečanje, ki je potekalo na Turistični kmetiji Marko v Nasovi, začeli z enim takšnim izobraževanje, in sicer s predavanjem vrtnarske strokovnjakinje Brigita Bukovec iz Vrtnarstva Kurbus. Predavala je o presajanju balkonskih rož in vzdrževanje orhidej, katere so v „Tropskem raju" pri Kurbusu na Meleh na ogled vse do 18. marca.

V Nasovi je potekalo prijetno srečanje članic DKŽ Apače

Na tradicionalno pustno rajanje prišli skorajda vsi krajani

Pust MahovciŠportno turistično društvo (ŠTD) Mahovci, vasice z nekaj več kot sto prebivalcev, je v sodelovanju z Vaškim odborom Mahovci tudi letos pripravilo tradicionalno pustno prireditev »Kurentovanje v Mahovcih«. Prireditev, ki se je pričela zgodaj popoldan, so letos s svojim obiskom počastili kurenti KUD Polanec iz Starš na Dravskem polju, ki imajo v svojih vrstah tudi člana ŠTD Mahovci Davida Habjaniča. V lepem zimskem vremenu se je na športnem centru v Mahovcih zbralo zelo veliko obiskovalcev, praktično več kot je v vasi prebivalcev, kateri so nestrpno pričakovali kurente. Slednji so se najprej ustavili na kmetiji Jančar, kjer so se okrepčali in pripravili za pohod po vasi.

»Kurentovanje v Mahovcih« spet navdušilo

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Vdori Krucov v Radgono

 

KruciIme kruc ali kurutz izhaja iz latinske besede »cruciatus«, s katero so označevali vojake križarskih pohodov.

V 16. stoletju so si to ime nadeli uporni ogrski kmetje, ki so pod vodstvom Jurija Dosa zanetili pravo kmečko vstajo po celotni Ogrski in je zahtevala ogromne žrtve tudi med civilnim prebivalstvom. Kruci so celo ustanovili svojo državo (1705), ki ji je vladal princ transilvanske kraljeve hiše Rakoczy. Po dolgih, večletnih bojih s cesarsko vojsko avstrijske monarhije, so kruci 1. maja 1711 končno položili orožje in ponovno so bili priznani privilegiji ogrskih stanov in plemstva.

 

Tipično orožje krucov je bila poleg sablje še sekira. Lahka konjenica pa je uporabljala še dolgo bodalo obešeno na desno stran sedla.

Kruci so vdrli v naše kraje že v začetku 17. stoletja, pravi naval pa je bil konec 17. stoletja. Pozimi leta 1704 so kruciEmerik Toekoely prešli Muro in se utaborili, eni v Medžimurju, drugi pa v Razkrižju ter od tod hodili na roparske pohode. Kruci so ropali, požigali kar niso mogli odnesti ali prisilili kmete, da so jim z vozovi odpeljali v njihove tabore. Istočasno je graška deželna vlada odobrila 6000 goldinarjev za obnovo utrdb v Radgoni in Fürstenfeldu, ki pa so jo izpeljali le delno. V Čakovcu so namestili večjo vojaško posadko, katera je bila slabo izurjena in še slabše opremljena (primanjkovalo je hrane in smodnika).

Radgončani so bili v tem času zelo nezadovoljni zaradi visokih davkov in ker mesto ni več imelo rednih vojakov. V mirnih časih so z le-temi imeli sitnosti, sedaj, ko pa bi jih potrebovali, jih ni bilo. Grozodejstva s strani krucov, ki so se dogajala pred njihovimi vrati (Ljutomer), so jih spodbudila, da so se februarja leta 1704 organizirali (30 meščanov in 300 kmetov), oborožili in šli »iskat« kruce. V Ljutomeru so naleteli na skupino 300-tih krucov in jih premagali. Mesec pozneje se je podobno zgodilo pri Razkrižju. Po letu 1707 so vdori praktično ponehali, razen manjših pohodov razbojnikov.

 

Prepis iz knjige: "L. 1604 so se z imenom "Kruci" zaznamovali Bočkajevi hajduki, ki so plenili po Železni in Salajski županiji. Pod poveljstvom Gregorja Nemetha so udarili tudi na Štajersko, opustošili Fuerstenfeld, Radgono, okolico Ljutomera in Ormoža. Ormoški župnik Ivan Dvorčič poroča, da so v tem mestu oplenili župno cerkev in odnesli za 500 goldinarjev dragocenosti.

L. 1703. se je Rakoczy postavil na čelo ogrskih upornikov in mahoma je razžarel po vsej deželi plamen silne vstaje.

L. 1704. so Kruci v dveh večjih oddelkih prebrodili Muro in sicer v Medjimurju, kjer so se utaborili v Nedeljišču, in pri Veržeju. Oni pri Veržeju so se kmalu povodnji enako razlili čez Mursko polje ter so napravili na Moti, v Braneku in Razkrižju manjše tabore, v katerih so spravljali naropane reči. V Ljutomer je prihrula četa Krucev v soboto 8. februarja, a tedanji župan Jurij Smrekar jo je z nekaterimi pogumnimi tržani napadel in zapodil v beg. Toda drugi dan so se divjaki vrnili v večjem številu v trg, vdrli v cerkev in pobrali vse dragocenosti. Oltarje, svete podobe in kipe svetnikov so znosili na kup in sežgali, v oropano in izpraznjeno cerkev pa postavili svoje konje. Enako divje so gospodarili v župnišču in drugih hišah v trgu. Ko so se Kruci dovolj znosili nad tržani, so šli nad kmete v okolici. Na Moti, v Stročji vasi, na Cvenu pri Pristavi so odgnali nad 150 konj, 350 goved in 400 prešičev, potem še nagrabili mnogo žita, moke, vina, sena, obleke, pohištva; kar je ostalo in niso mogli spraviti s seboj, so pa zažgali. Enako so divje tolpe ropale tudi v Križevcih, Ključarovcih, na Grabah, Branoslavcih, Cezanjevcih in po drugih vaseh Murskega polja. Česar tolovajska drhal ni mogla sama odnesti, so morali kmetje pripeljati v njihove tabore. Posamezne čete Krucev so razbijale in ropale tudi po vinogradih ter drvile celo v spodnje Slovenske Gorice. Po hribih in dolinah se je razlegal klic prestrašenih prebivalcev: 'Bežite, bežite! Kruc pride, rebelija bo!'. Ko so ljudje slišali ta glas, so naglo zakopali, kar je bilo dragocenejšega, in bežali proti Mariboru, zakaj Kruci niso le ropali in zažigali, temveč tudi z ljudmi grozovito ravnali. Nekatere so postrelili, druge do smrti potolkli, enim so odsekali roke ali noge, drugim porezali ušesa in nosove, zopet druge so do nagega slekli in počeli z njimi nezaslišane hudobije, sploh, delali in divjali so hujše kakor Turki.

Ko so zvedeli v Radgoni, kako se godi njihovim sosedom okoli Ljutomera, je zbral mestni župan Draš okoli 30 meščanov in 300 dobro oboroženih kmetov in šel z njimi proti Ljutomeru. Tam najde še okoli 300 Krucev, ki se postavijo v bran. Toda kmalu so bili premagani in pregnani iz trga. Čez šest dni pride zopet 70 Radgončanov z nekaterimi kmeti proti Braneku in naleti pri Krapju zunaj Ljutomera na več stotin Krucev.Vnela se je grozna in krvava bitka. Od spodnje strani plane na nje radgonski župan Draš s svojo četo, iz Ljutomera pritiska s precejšnjo trumo tržanov in kmetov ljutomerski župan Juri Smrekar, od zgornje strani pa je prijela divjake ravno došla truma Radgončanov. Kruci se branijo z divjim krikom, enaki ranjenim levom. Toda Slovenci jih pogumno vržejo nazaj proti Muri, kjer se jih je mnogo potopilo. Okoli 300 Krucev je mrtvih obležalo, 50 so jih ujeli živih. Zdaj se roparske trume dolgo niso več upale v ljutomersko okolico, pač pa so ropale, pobijale in požigale po Nemškem Štajerskem, posebno okoli Hartberga.

Dve leti je imela potem Štajerska mir pred Kruci, ker se je njihova sila obrnila proti Spodnji Avstriji, kjer so plenili in požigali celo do Dunaja. L.1705. so bile Rakoczyjeve čete sicer premagane pri Velikem Varadinu, pa ne uničene, in naslednje leto so ogrske čete tem grozoviteje razgrajale po avstrijskih deželah.

Zadnji dan sušca l. 1706. so vdrli Kruci v dveh oddelkih nad Radgono pri nemški sv. Ani in Kleku na Štajersko in pridivjali nad Straden. Njihov divji krik, pa zdihovanje in plakanje ubogih ljudi se je razlegalo po vsej okolici. Kar je moglo bežati, je pobegnilo v hoste in bregove. Milo so se oglasili stradenski zvonovi in klicali verno ljudstvo na pomoč. Zbralo se je precejšnje število krepkih mož. Z njimi se dekan Matija Marko Krucem hrabro postavi v bran in jih prepodi. Potem še plane na nje neki šolnik (učitelj) na čelu pogumne trume in prežene divjake preko meje na Ogrsko. Da bi ta drhal ne vdrla iznova preko Mure na Štajersko, so tja postavili močne straže. Tudi iz središke župnije je l. 1707. hodilo 420 ljudi k Muri stražit."

Nahajate se: MKR Zgodovina Radgone Vdori Krucov v Radgono