Niti mraz in megla nista ovira za obisk Miklošovega senja v središču Murske Sobote - več tisoč obiskovalcev je najbolj segalo po kuhanem vinu in kuhanim klobasam

Miklavžev sejemPoleg „Trezinega senja" (Terezijin sejem), ki vsako leto 15. oktobra poteka v središču Murske Sobote, je „Miklošovo senje" (Miklavžev sejem), ki je na sporedu vsako leto 6. decembra (sv. Nikolaj je namreč zavetnik murskosoboške župnije in mesta Murska Sobota op.p.), gotovo ena največjih družabnih in tudi etnoloških prireditev v Murski Soboti in okolici. In to se je potrdilo tudi letos, ko kakšnim tristotim sejmarjem – razstavljalcem oz. prodajalcem, ter več tisočim obiskovalcem, niti mraz in megla, ki sta pritiskala ves dan, nista mogla do živega. Tako je tradicionalno Miklošovo senje tudi tokrat privabila množice obiskovalcev, saj je Slovenska in še nekatere ulice, že od zgodnjega jutra bila polna prodajalcev in obiskovalcev.

V soboto na klobaso in

Generacija prvošolčkov iz šolskega leta 1958/59 spet v šolskih klopeh

Obletnica šole 1958-66Bila je prav vesela in prijetna tista sobota, ko so se za svoje srečanje odločili, sedaj že sami upokojenci, ki so se prvič srečali natanko pred oseminpetdesetimi leti, ko so v šolskem letu 1958/59 bili prvošolčki in prvošolke na OŠ Radgona. Od takrat so naslednjih osem let skupaj sedeli v šolskih klopeh, si nabirali znanje in izkušnje v šoli, ki je takrat bila na radgonskem gradu, ter se potem razšli, vsak za svojim ciljem, vsak za svojo prihodnostjo. To je torej bilo pred dobrega pol stoletja, poleti 1966 in zato so kar nekaj časa potekale aktivnosti, da bi se omenjena generacija v kateri je kar 66 najstnikov končalo osnovnošolsko izobraževanje spet srečala. Hodili so v dveh oddelkih, kjer sta bila razrednika Avgust Posavec in Franc Stergar.

Prvič so se srečali pred 58, razšli pa pred 50 leti...

Znova lepo obiskan smučarski sejem v Gornji Radgoni - lastnike je zamenjalo veliko rabljene zimske in smučarske opreme

Ski sejem GRPodobno kot že skoraj 30 let doslej, je Smučarski klub Radgona, ki uspešno deluje več desetletij, in ki šteje okoli 130 članic in članov, tudi letos pripravil tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme in vseh drugih potrebščin za zimske športe in rekreacijo. Ker je interes ponudnikov opreme bil zelo velik, so sejem pripravili na prostem, ob gasilskem domu v Gornji Radgoni, kjer se je v lepem in sončnem, a dokaj mrzlem vremenu zbralo veliko prodajalcev in kupcev opreme kakor tudi opazovalcev. Medtem ko lastniki in upravljalci zimsko - športnih središč, smučišč, vlečnic, žičnic..., čakajo, da bi padlo čim več snega, ki da bi ostal 'vse tja do maja', pa v številnih slovenskih družinah razmišljajo o tem, kako nabaviti zelo drago smučarsko opremo. In ker je veliko družin, ki si ne morejo privoščiti nove in drage smučarske opreme, ob tem pa predvsem otroci hitro prerastejo tovrstno opremo, so prav dobrodošli 'sejmi rabljene smučarske opreme', katere po večini slovenskih mest in krajev organizirajo smučarski in drugi klubi.

Otroška oprema je bila najbolj iskana

Sveti Miklavž pričakal otroke v trgovini Jager v Radencih

Sveti Miklavž JagerSpet je leto naokrog, in tu je mesec december, ki ga poznamo kot mesec lepih mislih, miru, voščil ter obdarovanj. Prav tako sodijo v ta sklop prazničnih dogodkov ali kot rečemo v ljudskem tonu » Veseli december«, trije dobri možje, ki obdarujejo pridnost otrok, sveti Miklavž ter lika Božiček in Dedek Mraz.

Prišel je Sveti Miklavž

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

2. svetovna vojna

 

2. svetovna vojnaOb napadu na Jugoslavijo 06.04.1941, je čez Gornjo Radgono prodirala nemška vojska v Pomurje. 05.04.1941 je z grada odkorakala cela posadka, za stražo sta ostala le dva vojaka. Zjutraj 06.04.1941 pa so že vkorakali Nemci in nagnali celotno prebivalstvo iz hiš na cesto, kjer so morali prisostvovati dvigu Hitlerjeve zastave in nagovoru Fritza Bouvierja v nemški častniški uniformi.

 

Prva smrtna žrtev nacističnega vdora v Slovenijo je bil župnik v Gornji Radgoni, Martin Gaberc. Radgonski župnik je gotovo večino noči bedel saj ni dvomil o Hitlerjevem napadu na Jugoslavijo. Na drugi strani ceste je Clotar Bouvier pozno v noč gostil jugoslovanske oficirje iz okolice. Ob jutranjem svitu pa so po Spodnjem grisu že prihajali nemški vojaki, opozorilno streljali na vse strani in klicali »Licht aus« (Ugasnite luči). Verjetno je »zablodela« krogla zadela župnika, ki je dogajanje opazoval iz svoje sobe v pritličju župnišča. Župnikovo truplo so morali takoj po zavzetju Gornje Radgone na samokolnici odpeljati na pokopališče. 08. aprila so za pokojnega opravili vigilije in sveto mašo in ga skromno pokopali na gornjeradgonskem pokopališču, kjer ima sedaj nagrobnik z vdelano fotografijo. Tudi, če bi župnik Gaberc to jutro preživel, bi ga skoraj gotovo gestapo obsodil na Dachau, kakor je takoj po zasedbi nekatere druge duhovnike, saj je bil Gaberc zelo odločen v odklanjanju hitlerizma in poln domoljublja.

Nemci niso podrli lesenega mostu preko reke Mure in le-ta je bil potem osem dni in noči pot nemški armadi v Jugoslavijo. Po istem mostu so se aprila in maja 1945 tudi umikali in ga, da zavarujejo svoj umik pred Rusi, zrušili kakor tudi železniškega. Zažgali so tudi Radkersburg, da bi pregnali Ruse. Za Rusi so prišli Bolgari, ki so v našem kraju ostali skoraj cel teden, dokler niso za silo popravili železniškega mostu in so preko njega lahko nadaljevali pot proti jugu, proti domu.

Okupator je že med 19.4. in 22.7.1941 izgnal iz tega območja 122 ljudi, njihovo premoženje pa zaplenil. Pod nemško okupacijo je bilo v kraju nekaj uradov nemškega deželnega svetnika za okrožje Radgona (Radkersburg).

Gornja Radgona se je po vojni z novimi naselji hitro širila. Mesto je Gornja Radgona postala iz povsem političnih razlogov leta 1952, ko so v Sloveniji oblikovali okraje, a tega dogodka Radgončani niso niti praznovali, saj se sami niso zavedali od kdaj točno je Gornja Radgona mesto. Ob imenovanju kraj Gornja Radgona ni imel veliko prebivalcev in sploh ni izpolnjeval kriterija, ki ga navaja citat ob pojmu mesto, kjer piše, da mora mesto šteti najmanj 5000 prebivalcev.

Mesto se je razvijalo kot obmejno mesto, znano po mednarodnem kmetijsko živilskem sejmu, kateremu so se pridružili še drugi specializirani sejmi s področja gradbeništva, embalaže in sadja ter kot vinogradniško mesto.

Nahajate se: MKR Zgodovina Radgone 2. svetovna vojna