Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

2. svetovna vojna

 

2. svetovna vojnaOb napadu na Jugoslavijo 06.04.1941, je čez Gornjo Radgono prodirala nemška vojska v Pomurje. 05.04.1941 je z grada odkorakala cela posadka, za stražo sta ostala le dva vojaka. Zjutraj 06.04.1941 pa so že vkorakali Nemci in nagnali celotno prebivalstvo iz hiš na cesto, kjer so morali prisostvovati dvigu Hitlerjeve zastave in nagovoru Fritza Bouvierja v nemški častniški uniformi.

 

Prva smrtna žrtev nacističnega vdora v Slovenijo je bil župnik v Gornji Radgoni, Martin Gaberc. Radgonski župnik je gotovo večino noči bedel saj ni dvomil o Hitlerjevem napadu na Jugoslavijo. Na drugi strani ceste je Clotar Bouvier pozno v noč gostil jugoslovanske oficirje iz okolice. Ob jutranjem svitu pa so po Spodnjem grisu že prihajali nemški vojaki, opozorilno streljali na vse strani in klicali »Licht aus« (Ugasnite luči). Verjetno je »zablodela« krogla zadela župnika, ki je dogajanje opazoval iz svoje sobe v pritličju župnišča. Župnikovo truplo so morali takoj po zavzetju Gornje Radgone na samokolnici odpeljati na pokopališče. 08. aprila so za pokojnega opravili vigilije in sveto mašo in ga skromno pokopali na gornjeradgonskem pokopališču, kjer ima sedaj nagrobnik z vdelano fotografijo. Tudi, če bi župnik Gaberc to jutro preživel, bi ga skoraj gotovo gestapo obsodil na Dachau, kakor je takoj po zasedbi nekatere druge duhovnike, saj je bil Gaberc zelo odločen v odklanjanju hitlerizma in poln domoljublja.

Nemci niso podrli lesenega mostu preko reke Mure in le-ta je bil potem osem dni in noči pot nemški armadi v Jugoslavijo. Po istem mostu so se aprila in maja 1945 tudi umikali in ga, da zavarujejo svoj umik pred Rusi, zrušili kakor tudi železniškega. Zažgali so tudi Radkersburg, da bi pregnali Ruse. Za Rusi so prišli Bolgari, ki so v našem kraju ostali skoraj cel teden, dokler niso za silo popravili železniškega mostu in so preko njega lahko nadaljevali pot proti jugu, proti domu.

Okupator je že med 19.4. in 22.7.1941 izgnal iz tega območja 122 ljudi, njihovo premoženje pa zaplenil. Pod nemško okupacijo je bilo v kraju nekaj uradov nemškega deželnega svetnika za okrožje Radgona (Radkersburg).

Gornja Radgona se je po vojni z novimi naselji hitro širila. Mesto je Gornja Radgona postala iz povsem političnih razlogov leta 1952, ko so v Sloveniji oblikovali okraje, a tega dogodka Radgončani niso niti praznovali, saj se sami niso zavedali od kdaj točno je Gornja Radgona mesto. Ob imenovanju kraj Gornja Radgona ni imel veliko prebivalcev in sploh ni izpolnjeval kriterija, ki ga navaja citat ob pojmu mesto, kjer piše, da mora mesto šteti najmanj 5000 prebivalcev.

Mesto se je razvijalo kot obmejno mesto, znano po mednarodnem kmetijsko živilskem sejmu, kateremu so se pridružili še drugi specializirani sejmi s področja gradbeništva, embalaže in sadja ter kot vinogradniško mesto.

Nahajate se: MKR Zgodovina Radgone 2. svetovna vojna