V štirih dneh je 10 prijateljev prehodilo 172 kilometra iz dolenjske Šmarjete do prekmurske Cankove - pridružilo se jim je še šest kolesarjev

Od Dolenjske do PrekmurjaMinulo nedeljo, ko so na Cankovi potekale tradicionalne vaške igre desetih vasi iz občine Cankova in njihovih gostov, se je zaključil 4. prekmursko-dolenjski dobrodelni "pohod prijateljstva 2017". Po štirih dnevih hoje in prehojenih 172 kilometrov, od Šmarjete do Cankove, je 11 udeležencev s ponosom dejalo, da jim je uspel veliki met, kajti ni mačji kašelj po takšni vročini, kot je vladala od četrtka do nedelje (običajno jim je ob koncu posameznih etap malo ponagajal tudi dež), prehoditi takšno pot.

Pomurci so pešačili za

Počitniški dnevi v družbi prijateljev

Radgončani na morjuV TA Dvoršak iz Lomanoš so se tudi letos potrudili in pripravili odlični poletni počitniški aranžma za vse tiste, ki so želeli z avtobusnim prevozom preživeti brezskrbne skupne počitniške dneve na morju in plaži mesta Novigrad ter Istrskih Toplicah na Hrvaškem. Že vrsto let, tradicionalno prvi teden v mesecu avgustu, se v TA Dvoršak zares potrudijo in pripravijo odlično počitnikovanje na obali Novigrada in Istrskih term. Tudi letos je bilo zanimanje za to ponudbo zelo veliko.

Skupaj so preživeli poletne počitnice

Na vaških igrah v Lutvercih jih je kar 38 streljajo s fračo

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču v Lutvercih je tamkajšnji vaški odbor, minuli konec tedna, pripravil 3. vaške igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo šest ekip predvsem iz Apaške doline, a tudi njihovi prijatelji iz Šaleške doline, ter iz Benedikta. Ob tem se je v streljanju s fračo borilo kar 38 tekmovalcev, od tega 31 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire. Zanimivost je pripravila tudi 53-letna Ivanka Gregorič, ki se je v Lutverce, iz več kot 30 km oddaljenih Grabšincev, pripeljala kar s štirikolesnikom.

Domačini pred Apačami in Nasovo

Osmič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Bujta repaV okviru 22. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 8. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In nič nenavadnega ni, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat, poleg predvsem domačih ekip, drugič nastopila tudi ekipa Slovenskih novic, ki se je še drugič morala zadovoljiti z nehvaležnim 4. mestom.

Bacardi boys pred vinogradniki in upokojenci

Pri Sveti Ani se je 14 ekip pomerilo v kuhanju Štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa Avtoservis Bauman - zbrana sredstva so namenili Vrtcu Lokavec

Kisla juha Sveta AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2017, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 7. tekmovanje v kuhanju Štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, Krajevni odbor Rdečega križa Lokavec in Okrepčevalnica Šenk, ki so na tekmovanje pritegnili več kot solidnih 14 ekip, čeprav so vročina in tudi številni dogodki v okolici, odvrnili še nekatere ekipe. Kljub vsemu je alfa in omega tekmovanja Lili Uroševič bila več kot zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Petnajsta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala še veliki pisker juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo.

Avtomehaniki pred kmeti in športniki

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Žetev Spodnja ŠčavnicaJulij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času, v izjemno veliki vročini, je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 35. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil vedno dobrodošlo.

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

S srpi in kosami nad zlato klasje!

Žetev Stara GoraV tem vročem poletnem času, ko je žetev pšenice na vrhuncu in ko so se pridelovalci, mlinarji in peki uspeli dogovoriti za odkupne cene, potekajo po državi različne prireditve povezane z žetvijo in košnjo zlatega klasja. Tako je tudi na Stari Gori pri Sv. Juriju ob Ščavnici potekala tradicionalna folklorno obarvana prireditev, že 23. žetev zlatega klasa, ki jo je, ob sodelovanju PGD Stara Gora, Kmetijsko svetovalne službe Gornja Radgona in TD Sv Jurij ob Ščavnici, pripravilo Društvo podeželskih žena Sveti Jurij. Prireditev, ki sta jo povezovali humoristki Fanika in Jessika, se je odvijala ob znamenitem mlinu na veter na Stari Gori. Zbirališče tekmovalk in tekmovalcev, tam se je pozneje odvijala tudi veselica, kjer je za zabavo poskrbel ansambel Klateži, je bilo pod stoletnimi drevesi ob gasilskem domu PGD Stara Gora.

Obiskovalci uživali na 23. žetvi zlatega klasa na Stari Gori

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

2. svetovna vojna

 

2. svetovna vojnaOb napadu na Jugoslavijo 06.04.1941, je čez Gornjo Radgono prodirala nemška vojska v Pomurje. 05.04.1941 je z grada odkorakala cela posadka, za stražo sta ostala le dva vojaka. Zjutraj 06.04.1941 pa so že vkorakali Nemci in nagnali celotno prebivalstvo iz hiš na cesto, kjer so morali prisostvovati dvigu Hitlerjeve zastave in nagovoru Fritza Bouvierja v nemški častniški uniformi.

 

Prva smrtna žrtev nacističnega vdora v Slovenijo je bil župnik v Gornji Radgoni, Martin Gaberc. Radgonski župnik je gotovo večino noči bedel saj ni dvomil o Hitlerjevem napadu na Jugoslavijo. Na drugi strani ceste je Clotar Bouvier pozno v noč gostil jugoslovanske oficirje iz okolice. Ob jutranjem svitu pa so po Spodnjem grisu že prihajali nemški vojaki, opozorilno streljali na vse strani in klicali »Licht aus« (Ugasnite luči). Verjetno je »zablodela« krogla zadela župnika, ki je dogajanje opazoval iz svoje sobe v pritličju župnišča. Župnikovo truplo so morali takoj po zavzetju Gornje Radgone na samokolnici odpeljati na pokopališče. 08. aprila so za pokojnega opravili vigilije in sveto mašo in ga skromno pokopali na gornjeradgonskem pokopališču, kjer ima sedaj nagrobnik z vdelano fotografijo. Tudi, če bi župnik Gaberc to jutro preživel, bi ga skoraj gotovo gestapo obsodil na Dachau, kakor je takoj po zasedbi nekatere druge duhovnike, saj je bil Gaberc zelo odločen v odklanjanju hitlerizma in poln domoljublja.

Nemci niso podrli lesenega mostu preko reke Mure in le-ta je bil potem osem dni in noči pot nemški armadi v Jugoslavijo. Po istem mostu so se aprila in maja 1945 tudi umikali in ga, da zavarujejo svoj umik pred Rusi, zrušili kakor tudi železniškega. Zažgali so tudi Radkersburg, da bi pregnali Ruse. Za Rusi so prišli Bolgari, ki so v našem kraju ostali skoraj cel teden, dokler niso za silo popravili železniškega mostu in so preko njega lahko nadaljevali pot proti jugu, proti domu.

Okupator je že med 19.4. in 22.7.1941 izgnal iz tega območja 122 ljudi, njihovo premoženje pa zaplenil. Pod nemško okupacijo je bilo v kraju nekaj uradov nemškega deželnega svetnika za okrožje Radgona (Radkersburg).

Gornja Radgona se je po vojni z novimi naselji hitro širila. Mesto je Gornja Radgona postala iz povsem političnih razlogov leta 1952, ko so v Sloveniji oblikovali okraje, a tega dogodka Radgončani niso niti praznovali, saj se sami niso zavedali od kdaj točno je Gornja Radgona mesto. Ob imenovanju kraj Gornja Radgona ni imel veliko prebivalcev in sploh ni izpolnjeval kriterija, ki ga navaja citat ob pojmu mesto, kjer piše, da mora mesto šteti najmanj 5000 prebivalcev.

Mesto se je razvijalo kot obmejno mesto, znano po mednarodnem kmetijsko živilskem sejmu, kateremu so se pridružili še drugi specializirani sejmi s področja gradbeništva, embalaže in sadja ter kot vinogradniško mesto.

Nahajate se: MKR Zgodovina Radgone 2. svetovna vojna