Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Luteranstvo na Spodnjem Štajerskem

 

TrubarNa severovzhodni jezikovni meji je bila najmočnejša protestantska postojanka v Radgoni. Dasiravno je bilo mesto neposredno podložno deželnemu vladarju, vendar je kljubovalo vsem vladnim naredbam. Meščani so se zanašali na svoje močno zidovje in na pomoč bližnjih ogrskih vstašev. Razvoj protestantizma ima čisto nemški pečat. Zanesen je bil že zgodaj neposredno iz Nemčije, ker čitamo l. 1541. o nekem virtemberškem duhovniku v Radgoni, ki je bil Lutrov privrženec in ga je hotela plemiška gospoda dobiti v Gradec. Mestni svet je bil kmalu popolnoma  lutrovski in je izročil mestno župnijo predikantu Abrahamu Hombergerju.

 

Po njegovi smrti (1570) se je sicer posrečilo sekovskemu škofu s pomočjo nadvojvoda Karola dobiti župnijsko cerkev nazaj, toda meščani so se ogibali katoliškega kulta in katoliške župnike tako strastno zasledovali, da jih je moralo osem tekom enega leta mesto zapustiti. Ko so nadvojvodovi komisarji hoteli novega župnika umestiti, so jim Radgončani grozili, da jih pomečejo skozi okno in so si v zasmeh po njih odhodu najeli kar dva predikanta. Sekovski škof Martin Brenner je leta 1585. ukazal v mestni župni cerkvi obnoviti katoliško božjo službo, odpraviti lutrovske pesmi in lutrovski katekizem. Tudi nadvojvoda je začel strogo nastopati, ko vsi opomini niso ničesar izdali in je dal l. 1588. mestnega sodnika Goebelna in mestnega pisarja Lysta v Gradcu zapreti.

Vladne komisije so šle večkrat v Radgono, da pokatoličanijo mestni svet in urede verske razmere. Toda odpor meščanov je trajal tja do l. 1599. Ko Radgončani niso smeli več poljubno gospodariti v župni cerkvi, so odkazali svojemu predikantu neko zasebno hišo za stanovanje in shode. Ko ga je nadvojvoda tudi od tod pregnal, so si postavili molivnico izven mesta na svetu Mihaela Weixlerja (bei der Herberstorffschen Bindhuetten), kjer so bile nemške in slovenske pridige. Slovenci, ki jih je bilo precej med meščanstvom in celo mestnem svetu, so menda bili izprva nasproti protestantstvu precej hladni, ker poudarjajo meščani v svojih poročilih na deželne stanove, da so "celo" nekateri Slovenci (Windische) vpričo nadvojvodovih komisarjev neustrašeno priznali augsburško veroizpoved.

Kako so radgonske cerkvene razmere vplivale na okolico, vidimo najbolje pri bližnji podružnici sv. Petra, kjer je par desetletij božja služba popolnoma prenehala.

V Cmureku je graščak Stubenberg župnijo izročil nekemu predikantu, ki je bil več desetletij v posesti cerkve in župnijskih dohodkov. Še le l. 1598. je mogel škof Martin Brenner zopet umestiti katoliškega župnika.

Nahajate se: MKR Zgodovina Radgone Luteranstvo na Spodnjem Štajerskem