Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Od Črešnjevcev, skozi Mele, do Lisjakove struge

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka je pripravilo tradicionalno čistilno akcijo. Prijavili so se tudi na natečaj "Moja reka si", na Turistični zvezi Slovenije, kjer so jih oglaševali. Same čistilne akcije, ki je potekala na širšem območju vzhodnega dela radgonske občine, se je udeležilo 15 članic in članov društva. „Dobili smo se pred trgovino Klasek v Črešnjevcih, kjer smo se razdelili v dve skupini.

Polne vreče odpadne embalaže od pijač v gozdu „Gaj

Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Kres Lisjakova strugaPodobno kot že 17 minulih let, so radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji ter tudi drugi gostje, veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Pomurci in Štajerci med 571 igralci, dobili novega kralja družabne kartaške igre

Kartanje šnopsaDolgi in mrzli zimski večeri, zlasti ob vikendih, so za mnoge Prekmurce, Prleke in Štajerce, poleg pikada, fliperja, namiznega nogometa in biljarda, namenjeni predvsem kartaškim (šnops) turnirjem in še nekaterim družabnim igram, ki so dobrodošle za druženje in krajšanje časa. Prav s takšnimi dogodki, predvsem družabnimi igrami in sploh druženji, se ukvarjajo mladi in manj mladi na skrajnjem severovzhodu države, s čimer potrjujejo, da televizija, internet, FB in sploh računalniki le niso povsem zastrupili večine ljudi, ki so se bolj kot ne prenehali družiti s prijatelji, sosedi, znanci in celo s svojimi domačimi.

Milan Niderl iz Gederovcev „Kralj šnopsa 2018

Ob druženju še izobraževanje kmečkih žensk

Društvo kmečkih žena ApačeDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga že dolgo vodi predsednica Ema Škrobar, med drugim skrbi tudi za dobro počutje svojih članic, ki jih je v društvu okoli 80. Tako vsako leto v začetku marca, nekako pred dnevom žena, pripravijo srečanje, ki predstavlja prijetno druženje in tudi izobraževanje članic društva. Tokrat so srečanje, ki je potekalo na Turistični kmetiji Marko v Nasovi, začeli z enim takšnim izobraževanje, in sicer s predavanjem vrtnarske strokovnjakinje Brigita Bukovec iz Vrtnarstva Kurbus. Predavala je o presajanju balkonskih rož in vzdrževanje orhidej, katere so v „Tropskem raju" pri Kurbusu na Meleh na ogled vse do 18. marca.

V Nasovi je potekalo prijetno srečanje članic DKŽ Apače

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Luteranstvo na Spodnjem Štajerskem

 

TrubarNa severovzhodni jezikovni meji je bila najmočnejša protestantska postojanka v Radgoni. Dasiravno je bilo mesto neposredno podložno deželnemu vladarju, vendar je kljubovalo vsem vladnim naredbam. Meščani so se zanašali na svoje močno zidovje in na pomoč bližnjih ogrskih vstašev. Razvoj protestantizma ima čisto nemški pečat. Zanesen je bil že zgodaj neposredno iz Nemčije, ker čitamo l. 1541. o nekem virtemberškem duhovniku v Radgoni, ki je bil Lutrov privrženec in ga je hotela plemiška gospoda dobiti v Gradec. Mestni svet je bil kmalu popolnoma  lutrovski in je izročil mestno župnijo predikantu Abrahamu Hombergerju.

 

Po njegovi smrti (1570) se je sicer posrečilo sekovskemu škofu s pomočjo nadvojvoda Karola dobiti župnijsko cerkev nazaj, toda meščani so se ogibali katoliškega kulta in katoliške župnike tako strastno zasledovali, da jih je moralo osem tekom enega leta mesto zapustiti. Ko so nadvojvodovi komisarji hoteli novega župnika umestiti, so jim Radgončani grozili, da jih pomečejo skozi okno in so si v zasmeh po njih odhodu najeli kar dva predikanta. Sekovski škof Martin Brenner je leta 1585. ukazal v mestni župni cerkvi obnoviti katoliško božjo službo, odpraviti lutrovske pesmi in lutrovski katekizem. Tudi nadvojvoda je začel strogo nastopati, ko vsi opomini niso ničesar izdali in je dal l. 1588. mestnega sodnika Goebelna in mestnega pisarja Lysta v Gradcu zapreti.

Vladne komisije so šle večkrat v Radgono, da pokatoličanijo mestni svet in urede verske razmere. Toda odpor meščanov je trajal tja do l. 1599. Ko Radgončani niso smeli več poljubno gospodariti v župni cerkvi, so odkazali svojemu predikantu neko zasebno hišo za stanovanje in shode. Ko ga je nadvojvoda tudi od tod pregnal, so si postavili molivnico izven mesta na svetu Mihaela Weixlerja (bei der Herberstorffschen Bindhuetten), kjer so bile nemške in slovenske pridige. Slovenci, ki jih je bilo precej med meščanstvom in celo mestnem svetu, so menda bili izprva nasproti protestantstvu precej hladni, ker poudarjajo meščani v svojih poročilih na deželne stanove, da so "celo" nekateri Slovenci (Windische) vpričo nadvojvodovih komisarjev neustrašeno priznali augsburško veroizpoved.

Kako so radgonske cerkvene razmere vplivale na okolico, vidimo najbolje pri bližnji podružnici sv. Petra, kjer je par desetletij božja služba popolnoma prenehala.

V Cmureku je graščak Stubenberg župnijo izročil nekemu predikantu, ki je bil več desetletij v posesti cerkve in župnijskih dohodkov. Še le l. 1598. je mogel škof Martin Brenner zopet umestiti katoliškega župnika.

Nahajate se: MKR Zgodovina Radgone Luteranstvo na Spodnjem Štajerskem