Med srčnimi bolniki skrajnega severovzhoda države je dišalo po pečenem kostanju

Koronarci KonjiščeKoronarno društvo Radenci, ki združuje okrog 140 članic in članov (srčno – žilnih bolnikov) iz širšega območja severovzhodne Slovenije, predvsem, iz Pomurja in Slovenskih goric, s številnimi dejavnostmi, nenehno skrbi za boljše počutje članstva in sploh društva. Tako kot celo leto, se številne aktivnosti, kot so strokovna predavanja, na katerih članstvo in vse druge seznanjajo o različnih temah povezanih s srčnimi in žilnimi obolenji, delavnice, predstavitve, telovadba, vaje, izleti, hoje..., vrstijo tudi v teh jesenskih dnevih.

Koronarcem druženje veliko pomeni

Župnik ji je doma ob obhajilu podelil sveto hostijo

Terezija Kocbek - jubilejŽe nekoč, ko še ni bilo avtomobilov in drugih prevoznih sredstev, ko ljudje niso toliko hodili od hiše do hiše, saj so morali hoditi peš, so se mnogi bolj kot danes veselili obiskov. A tudi tokratnega obiska, ko so se številni pripeljali z avtomobili, se je še posebej razveselila 90 - letna slavljenka Terezija Kocbek, ki živi na Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, z ene in iz Radencev z druge strani. Ob njenem lepem življenjskem jubileju, sta jo namreč obiskali delegaciji Rdečega križa in župnijskega Karitasa, ki so ji prišli voščit za njen 90. rojstni dan, ki ga je praznovala v družbi svojih najbližjih. Delegacijo KO RK Črešnjevci - Zbigovci sta predstavljala predsednik Janko Avguštin in Dragica Vrbančič, delegacijo Karitasa pa: Cvetka Kurnik, Mira Hamler in Ana Rauter, ter radgonski župnik Franc Hozjan. Po izrečenih čestitkah in izročitvi priložnostnih daril, je župnik Hozjan slavljenko povabil k sv. obhajilu in ji podelil sv. hostijo. Šele po vseh opravljenih formalnostih, so bili vsi povabljeni k bogato obloženi mizi, ki sta jo pripravila »stara« gospodarja posesti Dragica in Franc Kocbek.

Terezija Kocbek z Orehovskega Vrha obeležila visok življenjski jubilej

Negovski gasilci ob njegovem visokem jubileju obiskali tovariša Maksa Lončariča

Maks Lončarič jubilejTe dni, ko praznuje Maks Lončarič lep okrogel jubilej – 80. rojstni dan, so ga med drugimi obiskali tudi gasilski tovariši. Na njegovem domu v Negovi, natančneje v zaselku Negovska vas, kjer živi, je prijaznega Maksa obiskala močna gasilska delegacija PGD Negova, kjer je tudi sam član že več kot 60 let, na čelu z aktualnim predsednikom Štefanom Puckom. Po opravljenih čestitkah in izročenem darilu, so obiskovalci in gostje zasedli bogato obloženo mizo, za kar sta poskrbeli hčerka Jožica in slavljenčeva žena Pepika. Potem, ko so ob napitnici »Kolko kapljic tolko let...«, nazdravili s penino, kot se za tak jubilej spodobi, je stekel prijazen pogovor s slavljencem. Ob tem so obujali tudi spomine na Maksovo prehojeno pot v gasilkah vrstah PGD Negova.

Če je nekdo član gasilske druščine več kot 60 let...

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Pečerovce) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

DödolijadaKulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, je na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 16. Dödolijado in 21. Zlata kijanco, prvič pa tudi biciklijado. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline, mnogi rekreativci pa so se podali na daljše ali krajše kolesarske potepe. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo več kot 30 ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

V praksi potrjujejo „demenci prijazno točko"

Sprehod DSO GRPodobno kot že nekaj let so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona svetovni dan Alzheimerjeve bolezni obeležili s pohodom ali sprehodom v bližnji mestni park. Že zjutraj je na enoti za stanovalce z demenco, vladalo posebno vzdušje. Po zajtrku so se namreč stanovalci ob pomoči domskega osebja uredili, oblekli, nekateri so si pripravili invalidske vozičke in »hojice« ter se že pred napovedano uro zbrali v avli doma. Kot prostovoljci so se jim pridružili še nekateri iz bivalne enote in nekaj zaposlenih ter direktor DSO, mag. Marjan Žula. Kmalu je povorka počasi krenila proti bližnjemu mestnemu parku.

Sprehod za spomin ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni

Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Turški vpadi

 

Ko je bil na oblasti cesar Ferdinand III (1637-1654) so se začeli turški vpadi.

Turški jezdecPoleg novih vojnih naklad, vojaških naborov in krutega gospostva nastanjenih regimentov imamo v tem času zabeležiti tudi nov turški napad. Dasiravno je med osmansko porto in cesarsko vlado vladal mir, so vendar meseca avgusta l. 1640. močne turške čete vdrle v Vzhodno Štajersko.

 

En del teh čet je napadel na Ogrskem slovenske vasi Melinci in Ižakovci in zasedel Bistrico, kjer je po navadi požigal in ropal. Kmetje po okolici so morali dati veliko množino žita in moke. Potem so Turki prebredli Muro, opustošili ljutomerski okraj, razdrli neki mlin in mlinarjevo ženo odpeljali.

Drugi del roparske drhali je vdrl na Štajersko pri Soboti (Olschnitz), prodiral proti Radgoni in razrušil vse vasi na posestvu barona Ratmannsdorfa, razun dveh. Prebivalci so morali sultanu priseči zvestobo. Graško vlado so ti napadi zelo prestrašili, tembolj ker je bila v nevarnosti vsa vinska trgatev in žetev okoli Ljutomera in Radgone, o kateri pravi poročilo, da je "pravi zaklad vse Spodnje Štajerske, da daje najfinejše vino in najboljše žito."

Štajerci so se obrnili za pomoč na dunajsko osrednjo vlado in svoje sosede Korošce. Cesarski poslanik v Carigradu se je pritožil zaradi tega napada pri velikem vezirju, a je ta malomarno skomizgnil z rameni, češ, "kar je storjeno, je storjeno." V naslednjih letih (1641, 1646, 1655) so se roparski pohodi zopet ponavljali.

Kara MustafaLeta 1883, je bila turška vojska pod vodstvom velikega vezirja Kare Mustafe 12. septembra dokončno poražena predTurki pred Dunajem Dunajem od vojske cesarja Leopolda I in vojske poljskega kralja. Štiri dni kasneje sta oba vladarja sklenila, da je treba  z vso vojsko zasledovati Turke in pričeti veliko delo osvoboditve krščanskih dežel. Zaradi vpadov Turkov na Ogrskem, pod poveljstvom treh paš, sta strah in groza prevzela vso Štajersko, zlasti prebivalce v Gradcu, ki so že pričakovali napada na mesto in se pripravljali za obrambo. Turki so taborili ob Rabi, le šest ur oddaljeni od Gradca, prekoračili reko, oplenili Zgornjo Lendovo, Dobro (Neuhaus), Fehring in opustošili dolino navzgor proti izviru Rabe.

V Gradcu so sklicali deželno brambo, 3000 mož, grof Herberstein je zasedel obrežje Mure, pri Wildonu pa so se zbirale pomožne čete iz Koroške in Kranjske. Nevarnost za Štajersko je bila tem večja, ker se je tudi obmejni ogrski grof Krištof Battyany pridružil Turkom in pošiljal svoje čete ropat v cesarsko ozemlje. Kranjska je poslala tedaj na pomoč 400 strelcev pod poveljstvom znanega zgodopisca barona Ivana Vajkarda Valvasorja, ki sam opisuje v XV. knjigi vojne dogodke sledeče:

Valvasor"Odšli smo iz Ljubljane 7. avgusta popoldne ob dveh in hitro maširali do Lipnice in Wildona, potem pa smo nekaj dni počivali na graškem polju. Nato sem od štajerskih stanov dobil povelje, naj gremo proti Fuerstenfeldu in naj osvobodimo Radgono ter druge gradove v okolici. Poslal sem praporščaka Švaba s 100 možmi, podpoveljnika Portnerja s 75 in barona Ferdinanda Deleo z istim številom vojakov na Neudau, nekega poročnika s 30 možmi na Hohenbruck, na Kapfenstein nekega stražmojstra z 10 in Heinfeld narednika z 10 možmi.

Sam sem šel proti Fuerstenfeldu s 100 možmi in sem zasedel kraje ob ogrski meji z našimi kranjskimi ljudmi. Prišel sem v Fuerstenfeld 24. avgusta, ko so ravno odhajale cesarske čete, na drugi strani pa so bili uporniki in Turki že v bližini... Še preden grem v svoje stanovanje, ukažem most pri vratih razrušiti. Ko so se bližali Battyanyjevi uporniki, so vsi meščani zbežali iz mesta; ostalo je v njem le 17 starčkov in pa štiri ali pet žensk. Omenjeni uporniki so zažgali takoj pred mestom veliko in lepo vas Speltenbach in tudi neki hlev v predmestju. Ukazal sem nanje streljati z največjim topom.

Nedaleč od tam je stal grof Karol Saurau z regimentom dragoncev in grof Dietrichstein z Metternichovim regimentomJaničar kirasirjev. Napadla sta trume upornikov s tako silo, da jih je okoli 100 obležalo pred Fuerstenfeldom, druge pa sta zasledovala do njihovega tabora. Vasi Ruderdorf in Kaltenbrun sta bili požgani in več sto hiš je to noč pogorelo... Na naši strani je bilo le malo ranjenih. Nato so naši plenili in požigali po Battyanyjevem posestvu, ker so enako storile tudi njegove čete na našem svetu.

Dne 2. septembra so prišli baron Stadel, od štajerskih deželnih stanov, grof Trautmannsdorf, podpoveljnik Slavonske krajine, in grof Turn, poveljnik v Ivaniču, z nekaj tisoč Hrvati, ki so se vsi hrabro držali in s katerimi sem večkrat napravil pohode proti sovražniku. Ko se je zdelo, da bodo uporniki iz Pinckenfelda navalili na Hartberg, sem šel tja s svojimi vojaki in onimi 100 možmi, ki so bili v Radgoni. Ostal sem tam toliko časa, dokler se ni Battyany podvrgel svojemu gospodu, rimskemu cesarju. Ko je po izpreobrnitvi grofovi nevarnost za te kraje minula, smo vsi skupaj odšli in dospeli 1. novembra zopet v Ljubljano."

 

 

Nahajate se: MKR Zgodovina Radgone Turški vpadi