V štirih dneh je 10 prijateljev prehodilo 172 kilometra iz dolenjske Šmarjete do prekmurske Cankove - pridružilo se jim je še šest kolesarjev

Od Dolenjske do PrekmurjaMinulo nedeljo, ko so na Cankovi potekale tradicionalne vaške igre desetih vasi iz občine Cankova in njihovih gostov, se je zaključil 4. prekmursko-dolenjski dobrodelni "pohod prijateljstva 2017". Po štirih dnevih hoje in prehojenih 172 kilometrov, od Šmarjete do Cankove, je 11 udeležencev s ponosom dejalo, da jim je uspel veliki met, kajti ni mačji kašelj po takšni vročini, kot je vladala od četrtka do nedelje (običajno jim je ob koncu posameznih etap malo ponagajal tudi dež), prehoditi takšno pot.

Pomurci so pešačili za

Počitniški dnevi v družbi prijateljev

Radgončani na morjuV TA Dvoršak iz Lomanoš so se tudi letos potrudili in pripravili odlični poletni počitniški aranžma za vse tiste, ki so želeli z avtobusnim prevozom preživeti brezskrbne skupne počitniške dneve na morju in plaži mesta Novigrad ter Istrskih Toplicah na Hrvaškem. Že vrsto let, tradicionalno prvi teden v mesecu avgustu, se v TA Dvoršak zares potrudijo in pripravijo odlično počitnikovanje na obali Novigrada in Istrskih term. Tudi letos je bilo zanimanje za to ponudbo zelo veliko.

Skupaj so preživeli poletne počitnice

Na vaških igrah v Lutvercih jih je kar 38 streljajo s fračo

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču v Lutvercih je tamkajšnji vaški odbor, minuli konec tedna, pripravil 3. vaške igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo šest ekip predvsem iz Apaške doline, a tudi njihovi prijatelji iz Šaleške doline, ter iz Benedikta. Ob tem se je v streljanju s fračo borilo kar 38 tekmovalcev, od tega 31 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire. Zanimivost je pripravila tudi 53-letna Ivanka Gregorič, ki se je v Lutverce, iz več kot 30 km oddaljenih Grabšincev, pripeljala kar s štirikolesnikom.

Domačini pred Apačami in Nasovo

Osmič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Bujta repaV okviru 22. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 8. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In nič nenavadnega ni, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat, poleg predvsem domačih ekip, drugič nastopila tudi ekipa Slovenskih novic, ki se je še drugič morala zadovoljiti z nehvaležnim 4. mestom.

Bacardi boys pred vinogradniki in upokojenci

Pri Sveti Ani se je 14 ekip pomerilo v kuhanju Štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa Avtoservis Bauman - zbrana sredstva so namenili Vrtcu Lokavec

Kisla juha Sveta AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2017, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 7. tekmovanje v kuhanju Štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, Krajevni odbor Rdečega križa Lokavec in Okrepčevalnica Šenk, ki so na tekmovanje pritegnili več kot solidnih 14 ekip, čeprav so vročina in tudi številni dogodki v okolici, odvrnili še nekatere ekipe. Kljub vsemu je alfa in omega tekmovanja Lili Uroševič bila več kot zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Petnajsta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala še veliki pisker juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo.

Avtomehaniki pred kmeti in športniki

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Žetev Spodnja ŠčavnicaJulij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času, v izjemno veliki vročini, je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 35. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil vedno dobrodošlo.

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

S srpi in kosami nad zlato klasje!

Žetev Stara GoraV tem vročem poletnem času, ko je žetev pšenice na vrhuncu in ko so se pridelovalci, mlinarji in peki uspeli dogovoriti za odkupne cene, potekajo po državi različne prireditve povezane z žetvijo in košnjo zlatega klasja. Tako je tudi na Stari Gori pri Sv. Juriju ob Ščavnici potekala tradicionalna folklorno obarvana prireditev, že 23. žetev zlatega klasa, ki jo je, ob sodelovanju PGD Stara Gora, Kmetijsko svetovalne službe Gornja Radgona in TD Sv Jurij ob Ščavnici, pripravilo Društvo podeželskih žena Sveti Jurij. Prireditev, ki sta jo povezovali humoristki Fanika in Jessika, se je odvijala ob znamenitem mlinu na veter na Stari Gori. Zbirališče tekmovalk in tekmovalcev, tam se je pozneje odvijala tudi veselica, kjer je za zabavo poskrbel ansambel Klateži, je bilo pod stoletnimi drevesi ob gasilskem domu PGD Stara Gora.

Obiskovalci uživali na 23. žetvi zlatega klasa na Stari Gori

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Turški vpadi

 

Ko je bil na oblasti cesar Ferdinand III (1637-1654) so se začeli turški vpadi.

Turški jezdecPoleg novih vojnih naklad, vojaških naborov in krutega gospostva nastanjenih regimentov imamo v tem času zabeležiti tudi nov turški napad. Dasiravno je med osmansko porto in cesarsko vlado vladal mir, so vendar meseca avgusta l. 1640. močne turške čete vdrle v Vzhodno Štajersko.

 

En del teh čet je napadel na Ogrskem slovenske vasi Melinci in Ižakovci in zasedel Bistrico, kjer je po navadi požigal in ropal. Kmetje po okolici so morali dati veliko množino žita in moke. Potem so Turki prebredli Muro, opustošili ljutomerski okraj, razdrli neki mlin in mlinarjevo ženo odpeljali.

Drugi del roparske drhali je vdrl na Štajersko pri Soboti (Olschnitz), prodiral proti Radgoni in razrušil vse vasi na posestvu barona Ratmannsdorfa, razun dveh. Prebivalci so morali sultanu priseči zvestobo. Graško vlado so ti napadi zelo prestrašili, tembolj ker je bila v nevarnosti vsa vinska trgatev in žetev okoli Ljutomera in Radgone, o kateri pravi poročilo, da je "pravi zaklad vse Spodnje Štajerske, da daje najfinejše vino in najboljše žito."

Štajerci so se obrnili za pomoč na dunajsko osrednjo vlado in svoje sosede Korošce. Cesarski poslanik v Carigradu se je pritožil zaradi tega napada pri velikem vezirju, a je ta malomarno skomizgnil z rameni, češ, "kar je storjeno, je storjeno." V naslednjih letih (1641, 1646, 1655) so se roparski pohodi zopet ponavljali.

Kara MustafaLeta 1883, je bila turška vojska pod vodstvom velikega vezirja Kare Mustafe 12. septembra dokončno poražena predTurki pred Dunajem Dunajem od vojske cesarja Leopolda I in vojske poljskega kralja. Štiri dni kasneje sta oba vladarja sklenila, da je treba  z vso vojsko zasledovati Turke in pričeti veliko delo osvoboditve krščanskih dežel. Zaradi vpadov Turkov na Ogrskem, pod poveljstvom treh paš, sta strah in groza prevzela vso Štajersko, zlasti prebivalce v Gradcu, ki so že pričakovali napada na mesto in se pripravljali za obrambo. Turki so taborili ob Rabi, le šest ur oddaljeni od Gradca, prekoračili reko, oplenili Zgornjo Lendovo, Dobro (Neuhaus), Fehring in opustošili dolino navzgor proti izviru Rabe.

V Gradcu so sklicali deželno brambo, 3000 mož, grof Herberstein je zasedel obrežje Mure, pri Wildonu pa so se zbirale pomožne čete iz Koroške in Kranjske. Nevarnost za Štajersko je bila tem večja, ker se je tudi obmejni ogrski grof Krištof Battyany pridružil Turkom in pošiljal svoje čete ropat v cesarsko ozemlje. Kranjska je poslala tedaj na pomoč 400 strelcev pod poveljstvom znanega zgodopisca barona Ivana Vajkarda Valvasorja, ki sam opisuje v XV. knjigi vojne dogodke sledeče:

Valvasor"Odšli smo iz Ljubljane 7. avgusta popoldne ob dveh in hitro maširali do Lipnice in Wildona, potem pa smo nekaj dni počivali na graškem polju. Nato sem od štajerskih stanov dobil povelje, naj gremo proti Fuerstenfeldu in naj osvobodimo Radgono ter druge gradove v okolici. Poslal sem praporščaka Švaba s 100 možmi, podpoveljnika Portnerja s 75 in barona Ferdinanda Deleo z istim številom vojakov na Neudau, nekega poročnika s 30 možmi na Hohenbruck, na Kapfenstein nekega stražmojstra z 10 in Heinfeld narednika z 10 možmi.

Sam sem šel proti Fuerstenfeldu s 100 možmi in sem zasedel kraje ob ogrski meji z našimi kranjskimi ljudmi. Prišel sem v Fuerstenfeld 24. avgusta, ko so ravno odhajale cesarske čete, na drugi strani pa so bili uporniki in Turki že v bližini... Še preden grem v svoje stanovanje, ukažem most pri vratih razrušiti. Ko so se bližali Battyanyjevi uporniki, so vsi meščani zbežali iz mesta; ostalo je v njem le 17 starčkov in pa štiri ali pet žensk. Omenjeni uporniki so zažgali takoj pred mestom veliko in lepo vas Speltenbach in tudi neki hlev v predmestju. Ukazal sem nanje streljati z največjim topom.

Nedaleč od tam je stal grof Karol Saurau z regimentom dragoncev in grof Dietrichstein z Metternichovim regimentomJaničar kirasirjev. Napadla sta trume upornikov s tako silo, da jih je okoli 100 obležalo pred Fuerstenfeldom, druge pa sta zasledovala do njihovega tabora. Vasi Ruderdorf in Kaltenbrun sta bili požgani in več sto hiš je to noč pogorelo... Na naši strani je bilo le malo ranjenih. Nato so naši plenili in požigali po Battyanyjevem posestvu, ker so enako storile tudi njegove čete na našem svetu.

Dne 2. septembra so prišli baron Stadel, od štajerskih deželnih stanov, grof Trautmannsdorf, podpoveljnik Slavonske krajine, in grof Turn, poveljnik v Ivaniču, z nekaj tisoč Hrvati, ki so se vsi hrabro držali in s katerimi sem večkrat napravil pohode proti sovražniku. Ko se je zdelo, da bodo uporniki iz Pinckenfelda navalili na Hartberg, sem šel tja s svojimi vojaki in onimi 100 možmi, ki so bili v Radgoni. Ostal sem tam toliko časa, dokler se ni Battyany podvrgel svojemu gospodu, rimskemu cesarju. Ko je po izpreobrnitvi grofovi nevarnost za te kraje minula, smo vsi skupaj odšli in dospeli 1. novembra zopet v Ljubljano."

 

 

Nahajate se: MKR Zgodovina Radgone Turški vpadi