Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Reka Mura

( 1 Ocena ) 

Reka Mura Mura izvira v Avstriji, v osrčju nacionalnega parka Hohe Tauern (Visoke Ture). Izvira na višini 1898 metrov in se do Prekmurja spusti za kakih 1700 metrov. Od izvira do sotočja z Dravo (pri Legradu v Podravini) je dolga 465 kilometrov in prečka ozemlja štirih držav: Avstrije, Slovenije, Hrvaške in Madžarske. Od tega teče v Avstriji 323 kilometrov. Mejni odsek z Avstrijo je dolg 34 kilometrov, del Mure, ki teče samo po slovenskem ozemlju, pa 28 kilometrov. Odsek med Slovenijo in Hrvaško je dolg 33 kilometrov, med Madžarsko in Hrvaško pa ca. 48 kilometrov.

 

Stanje današnje Mure je odvisno od številnih ukrepov in posegov človeka v reko v različnih zgodovinskih obdobjih. Vodno območje reke Mure v današnji Sloveniji je bilo v preteklosti pravno in upravno razdeljeno na ogrski in avstrijski del. Prav na tem delu je namreč območje stikanja treh kultur in narodov, in sicer Germanov, Slovanov in Madžarov. Cilj prvih ukrepov na Muri, ki so jih izvajali že v 16. stoletju, je bil zavarovanje naselij pred poplavami (utrjevanje brežine struge) in zagotovitev rečnih poti. Mura je ob visoki vodi venomer spreminjala strugo, predvsem proti severu, in na tej novi poti večkrat porušila cele vasi. Mura je danes skoraj v celoti ujeta v umetno korito. Zaradi tega je njena bočna erozijska moč majhna. Na nekaj mestih, kjer robovi korita niso obloženi z umetnimi betonskimi in kamnitimi bloki, še pokaže svoj rečni značaj. Na področju Lisjakove struge naredi Mura zaradi bočne erozije manjši meander, ki spremeni značaj rečnega toka, tako da reka na zunanji strani meandra material odnaša oziroma erodira, na notranji strani meandra pa ta material naplavlja v prodni sipini, ki je danes vidna v obliki majhnega otočka.

Prodniki, ki jih Mura odnaša in naplavlja, izvirajo iz Vzhodnih Alp, kjer prevladujejo na površini metamorfne in magmatske kamnine. Največ prodnikov pripada gnajsu, granitu, žilnemu kremenu in amfibolitu, izmed sedimentnih kamnin pa najdevamo kremenov peščenjak in konglomerat. Te kamnine so odporne proti eroziji, druge, manj odporne, pa so zaradi transporta razpadle v glinaste in peščene delce. Reka Mura je edina večja slovenska reka, pri kateri je, čeprav utesnjena med nasipe, še delno ohranjena njena naravna dinamika. Meandri, mrtvice, prodišča in poplavni gozdovi sestavljajo naš najbogatejši ekosistem – loko.

Pot reke Mure se začenja, kot je zgoraj že zapisano, na višini 1898 metrov nad morjem. Od tam pa vsako leto prinaša svežo snežno vodo, ki je še nedavno tega vsako leto preplavila loge na obeh straneh. Sedanje površje Pomurja so v davni preteklosti v pretežni meri oblikovale vode s svojim nenehnim delovanjem, odnašanjem in prinašanjem najrazličnejšega materiala. Prav ti procesi vodnega delovanja pa so v krajini zapisani v površinskih oblikah, ki so rahlo valovite in seveda vodoravne. Starejše preoblikovanje površja je zapisano v podtalju, kjer se v vodoravnih plasteh izmenjuje prod, pesek in melj.

Kljub posegom pa je njen 444 km dolg tok prav v Pomurju najbolj slikovit, živ in naravno pester. Na mejnem odsekuReka Mura iz zraka z Avstrijo je območje na levem bregu reke že uvrščeno v omrežje Nature 2000, saj so prodišča, rečni rokavi, mrtvice in poplavni logi najbolj pestra in raznovrstna življenjska okolja. V njih namreč živijo rastlinske in živalske vrste, med katerimi so se mnoge znašle na seznamih redkih in ogroženih vrst. Naj omenim sam črno štorkljo, breguljke, vodomca, malo čigro, deževnika, kačje pastirje, metulje, dvoživke, plazilce, itd. Posebej zanimiv in pester je rastlinski svet stoječih voda, ki ga prekriva rumeni blatnik, vodna škarjica, mešinka in vodne leče. Bregove mrtvic pred plavljenjem vode pa varuje trstičje, rogoz in druge rastline. Rastlinstvo je naselilo tudi marsikatero gramozno jamo, ki se je sčasoma preoblikovala v naravno življenjsko okolje.

Ugodne naravne razmere za proizvodnjo v regiji so v zadnjih desetletjih vplivale na razširitev kmetijskih površin. Tako se danes veliko njivskih površin stika z občutljivimi habitati in predeli poplavnih gozdov območja Natura 2000.

Reka Mura in njen gospodarski namen

V preteklosti je bila najpomembnejša gospodarska dejavnost na reki Muri mlinarstvo. Že leta 1346 je bil za Štajersko izdan red za obratovanje mlinov. Leta 1650 pa je bilo v dodatku mlinarskega reda na območju treh milj naštetih kar 56 mlinov. Najpomembnejši sistem na mline pa je bil zagotovo »Enajstmlinski kanal«, ki je tekel od Cmureka, skozi številna naselja po Apaškem polju, ter se po nekje 16,5 km toku izlil v Segovcih. Še pred drugo svetovno vojno je na njem delovalo 9 mlinov. Dva sta bila na t.i. Wisiakovem kanalu, ki se je začel vzporedno pri zajemnem objektu ter se po kratkem toku izlil v Muro. Na tem mestu se danes nahaja zgolj še večja betonska ploščad.

Pomen kanala pa je bil tudi širši, saj je le-ta poleg oskrbe mlinov s pogonsko vodo, zagotavljal tudi stalno tekočo vodo v naseljih za napajanje živine, za gašenje in druge potrebe kmetijstva.

V Apačah bi naj bila organizirana tudi mlinska zadruga, ki je vključevala 11 mlinarjev. Njena naloga je bila koordinacija pri vzdrževanju zapornice v Cmureku, zadosten pretok potrebne količine vode ter čiščenje in vzdrževanje kanala. Na podlagi raziskave, ki jo je opravilo Zgodovinsko društvo Gornja Radgona in ki je bila objavljena leta 2000 v knjigi Mlini v občinah Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, se omenja enajst mlinov: Aurjev v Podgorju, Krobathov v Konjišču, Trillerjev v Stogovcih, Šmidov v Žibercih, Polclov in Fascingov v Žepovcih, Kolblov in Hötzlov v Črncih, Pauerjev in manjši Hötzlov v Apačih ter Kröllov mlin v Segovcih.

Nahajate se: MKR Znamenitosti Reka Mura