Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Reka Mura

( 1 Ocena ) 

Reka Mura Mura izvira v Avstriji, v osrčju nacionalnega parka Hohe Tauern (Visoke Ture). Izvira na višini 1898 metrov in se do Prekmurja spusti za kakih 1700 metrov. Od izvira do sotočja z Dravo (pri Legradu v Podravini) je dolga 465 kilometrov in prečka ozemlja štirih držav: Avstrije, Slovenije, Hrvaške in Madžarske. Od tega teče v Avstriji 323 kilometrov. Mejni odsek z Avstrijo je dolg 34 kilometrov, del Mure, ki teče samo po slovenskem ozemlju, pa 28 kilometrov. Odsek med Slovenijo in Hrvaško je dolg 33 kilometrov, med Madžarsko in Hrvaško pa ca. 48 kilometrov.

 

Stanje današnje Mure je odvisno od številnih ukrepov in posegov človeka v reko v različnih zgodovinskih obdobjih. Vodno območje reke Mure v današnji Sloveniji je bilo v preteklosti pravno in upravno razdeljeno na ogrski in avstrijski del. Prav na tem delu je namreč območje stikanja treh kultur in narodov, in sicer Germanov, Slovanov in Madžarov. Cilj prvih ukrepov na Muri, ki so jih izvajali že v 16. stoletju, je bil zavarovanje naselij pred poplavami (utrjevanje brežine struge) in zagotovitev rečnih poti. Mura je ob visoki vodi venomer spreminjala strugo, predvsem proti severu, in na tej novi poti večkrat porušila cele vasi. Mura je danes skoraj v celoti ujeta v umetno korito. Zaradi tega je njena bočna erozijska moč majhna. Na nekaj mestih, kjer robovi korita niso obloženi z umetnimi betonskimi in kamnitimi bloki, še pokaže svoj rečni značaj. Na področju Lisjakove struge naredi Mura zaradi bočne erozije manjši meander, ki spremeni značaj rečnega toka, tako da reka na zunanji strani meandra material odnaša oziroma erodira, na notranji strani meandra pa ta material naplavlja v prodni sipini, ki je danes vidna v obliki majhnega otočka.

Prodniki, ki jih Mura odnaša in naplavlja, izvirajo iz Vzhodnih Alp, kjer prevladujejo na površini metamorfne in magmatske kamnine. Največ prodnikov pripada gnajsu, granitu, žilnemu kremenu in amfibolitu, izmed sedimentnih kamnin pa najdevamo kremenov peščenjak in konglomerat. Te kamnine so odporne proti eroziji, druge, manj odporne, pa so zaradi transporta razpadle v glinaste in peščene delce. Reka Mura je edina večja slovenska reka, pri kateri je, čeprav utesnjena med nasipe, še delno ohranjena njena naravna dinamika. Meandri, mrtvice, prodišča in poplavni gozdovi sestavljajo naš najbogatejši ekosistem – loko.

Pot reke Mure se začenja, kot je zgoraj že zapisano, na višini 1898 metrov nad morjem. Od tam pa vsako leto prinaša svežo snežno vodo, ki je še nedavno tega vsako leto preplavila loge na obeh straneh. Sedanje površje Pomurja so v davni preteklosti v pretežni meri oblikovale vode s svojim nenehnim delovanjem, odnašanjem in prinašanjem najrazličnejšega materiala. Prav ti procesi vodnega delovanja pa so v krajini zapisani v površinskih oblikah, ki so rahlo valovite in seveda vodoravne. Starejše preoblikovanje površja je zapisano v podtalju, kjer se v vodoravnih plasteh izmenjuje prod, pesek in melj.

Kljub posegom pa je njen 444 km dolg tok prav v Pomurju najbolj slikovit, živ in naravno pester. Na mejnem odsekuReka Mura iz zraka z Avstrijo je območje na levem bregu reke že uvrščeno v omrežje Nature 2000, saj so prodišča, rečni rokavi, mrtvice in poplavni logi najbolj pestra in raznovrstna življenjska okolja. V njih namreč živijo rastlinske in živalske vrste, med katerimi so se mnoge znašle na seznamih redkih in ogroženih vrst. Naj omenim sam črno štorkljo, breguljke, vodomca, malo čigro, deževnika, kačje pastirje, metulje, dvoživke, plazilce, itd. Posebej zanimiv in pester je rastlinski svet stoječih voda, ki ga prekriva rumeni blatnik, vodna škarjica, mešinka in vodne leče. Bregove mrtvic pred plavljenjem vode pa varuje trstičje, rogoz in druge rastline. Rastlinstvo je naselilo tudi marsikatero gramozno jamo, ki se je sčasoma preoblikovala v naravno življenjsko okolje.

Ugodne naravne razmere za proizvodnjo v regiji so v zadnjih desetletjih vplivale na razširitev kmetijskih površin. Tako se danes veliko njivskih površin stika z občutljivimi habitati in predeli poplavnih gozdov območja Natura 2000.

Reka Mura in njen gospodarski namen

V preteklosti je bila najpomembnejša gospodarska dejavnost na reki Muri mlinarstvo. Že leta 1346 je bil za Štajersko izdan red za obratovanje mlinov. Leta 1650 pa je bilo v dodatku mlinarskega reda na območju treh milj naštetih kar 56 mlinov. Najpomembnejši sistem na mline pa je bil zagotovo »Enajstmlinski kanal«, ki je tekel od Cmureka, skozi številna naselja po Apaškem polju, ter se po nekje 16,5 km toku izlil v Segovcih. Še pred drugo svetovno vojno je na njem delovalo 9 mlinov. Dva sta bila na t.i. Wisiakovem kanalu, ki se je začel vzporedno pri zajemnem objektu ter se po kratkem toku izlil v Muro. Na tem mestu se danes nahaja zgolj še večja betonska ploščad.

Pomen kanala pa je bil tudi širši, saj je le-ta poleg oskrbe mlinov s pogonsko vodo, zagotavljal tudi stalno tekočo vodo v naseljih za napajanje živine, za gašenje in druge potrebe kmetijstva.

V Apačah bi naj bila organizirana tudi mlinska zadruga, ki je vključevala 11 mlinarjev. Njena naloga je bila koordinacija pri vzdrževanju zapornice v Cmureku, zadosten pretok potrebne količine vode ter čiščenje in vzdrževanje kanala. Na podlagi raziskave, ki jo je opravilo Zgodovinsko društvo Gornja Radgona in ki je bila objavljena leta 2000 v knjigi Mlini v občinah Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, se omenja enajst mlinov: Aurjev v Podgorju, Krobathov v Konjišču, Trillerjev v Stogovcih, Šmidov v Žibercih, Polclov in Fascingov v Žepovcih, Kolblov in Hötzlov v Črncih, Pauerjev in manjši Hötzlov v Apačih ter Kröllov mlin v Segovcih.

Nahajate se: MKR Znamenitosti Reka Mura