V štirih dneh je 10 prijateljev prehodilo 172 kilometra iz dolenjske Šmarjete do prekmurske Cankove - pridružilo se jim je še šest kolesarjev

Od Dolenjske do PrekmurjaMinulo nedeljo, ko so na Cankovi potekale tradicionalne vaške igre desetih vasi iz občine Cankova in njihovih gostov, se je zaključil 4. prekmursko-dolenjski dobrodelni "pohod prijateljstva 2017". Po štirih dnevih hoje in prehojenih 172 kilometrov, od Šmarjete do Cankove, je 11 udeležencev s ponosom dejalo, da jim je uspel veliki met, kajti ni mačji kašelj po takšni vročini, kot je vladala od četrtka do nedelje (običajno jim je ob koncu posameznih etap malo ponagajal tudi dež), prehoditi takšno pot.

Pomurci so pešačili za

Počitniški dnevi v družbi prijateljev

Radgončani na morjuV TA Dvoršak iz Lomanoš so se tudi letos potrudili in pripravili odlični poletni počitniški aranžma za vse tiste, ki so želeli z avtobusnim prevozom preživeti brezskrbne skupne počitniške dneve na morju in plaži mesta Novigrad ter Istrskih Toplicah na Hrvaškem. Že vrsto let, tradicionalno prvi teden v mesecu avgustu, se v TA Dvoršak zares potrudijo in pripravijo odlično počitnikovanje na obali Novigrada in Istrskih term. Tudi letos je bilo zanimanje za to ponudbo zelo veliko.

Skupaj so preživeli poletne počitnice

Na vaških igrah v Lutvercih jih je kar 38 streljajo s fračo

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču v Lutvercih je tamkajšnji vaški odbor, minuli konec tedna, pripravil 3. vaške igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo šest ekip predvsem iz Apaške doline, a tudi njihovi prijatelji iz Šaleške doline, ter iz Benedikta. Ob tem se je v streljanju s fračo borilo kar 38 tekmovalcev, od tega 31 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire. Zanimivost je pripravila tudi 53-letna Ivanka Gregorič, ki se je v Lutverce, iz več kot 30 km oddaljenih Grabšincev, pripeljala kar s štirikolesnikom.

Domačini pred Apačami in Nasovo

Osmič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Bujta repaV okviru 22. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 8. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In nič nenavadnega ni, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat, poleg predvsem domačih ekip, drugič nastopila tudi ekipa Slovenskih novic, ki se je še drugič morala zadovoljiti z nehvaležnim 4. mestom.

Bacardi boys pred vinogradniki in upokojenci

Pri Sveti Ani se je 14 ekip pomerilo v kuhanju Štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa Avtoservis Bauman - zbrana sredstva so namenili Vrtcu Lokavec

Kisla juha Sveta AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2017, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 7. tekmovanje v kuhanju Štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, Krajevni odbor Rdečega križa Lokavec in Okrepčevalnica Šenk, ki so na tekmovanje pritegnili več kot solidnih 14 ekip, čeprav so vročina in tudi številni dogodki v okolici, odvrnili še nekatere ekipe. Kljub vsemu je alfa in omega tekmovanja Lili Uroševič bila več kot zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Petnajsta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala še veliki pisker juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo.

Avtomehaniki pred kmeti in športniki

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Žetev Spodnja ŠčavnicaJulij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času, v izjemno veliki vročini, je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 35. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil vedno dobrodošlo.

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

S srpi in kosami nad zlato klasje!

Žetev Stara GoraV tem vročem poletnem času, ko je žetev pšenice na vrhuncu in ko so se pridelovalci, mlinarji in peki uspeli dogovoriti za odkupne cene, potekajo po državi različne prireditve povezane z žetvijo in košnjo zlatega klasja. Tako je tudi na Stari Gori pri Sv. Juriju ob Ščavnici potekala tradicionalna folklorno obarvana prireditev, že 23. žetev zlatega klasa, ki jo je, ob sodelovanju PGD Stara Gora, Kmetijsko svetovalne službe Gornja Radgona in TD Sv Jurij ob Ščavnici, pripravilo Društvo podeželskih žena Sveti Jurij. Prireditev, ki sta jo povezovali humoristki Fanika in Jessika, se je odvijala ob znamenitem mlinu na veter na Stari Gori. Zbirališče tekmovalk in tekmovalcev, tam se je pozneje odvijala tudi veselica, kjer je za zabavo poskrbel ansambel Klateži, je bilo pod stoletnimi drevesi ob gasilskem domu PGD Stara Gora.

Obiskovalci uživali na 23. žetvi zlatega klasa na Stari Gori

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Reka Mura

( 1 Ocena ) 

Reka Mura Mura izvira v Avstriji, v osrčju nacionalnega parka Hohe Tauern (Visoke Ture). Izvira na višini 1898 metrov in se do Prekmurja spusti za kakih 1700 metrov. Od izvira do sotočja z Dravo (pri Legradu v Podravini) je dolga 465 kilometrov in prečka ozemlja štirih držav: Avstrije, Slovenije, Hrvaške in Madžarske. Od tega teče v Avstriji 323 kilometrov. Mejni odsek z Avstrijo je dolg 34 kilometrov, del Mure, ki teče samo po slovenskem ozemlju, pa 28 kilometrov. Odsek med Slovenijo in Hrvaško je dolg 33 kilometrov, med Madžarsko in Hrvaško pa ca. 48 kilometrov.

 

Stanje današnje Mure je odvisno od številnih ukrepov in posegov človeka v reko v različnih zgodovinskih obdobjih. Vodno območje reke Mure v današnji Sloveniji je bilo v preteklosti pravno in upravno razdeljeno na ogrski in avstrijski del. Prav na tem delu je namreč območje stikanja treh kultur in narodov, in sicer Germanov, Slovanov in Madžarov. Cilj prvih ukrepov na Muri, ki so jih izvajali že v 16. stoletju, je bil zavarovanje naselij pred poplavami (utrjevanje brežine struge) in zagotovitev rečnih poti. Mura je ob visoki vodi venomer spreminjala strugo, predvsem proti severu, in na tej novi poti večkrat porušila cele vasi. Mura je danes skoraj v celoti ujeta v umetno korito. Zaradi tega je njena bočna erozijska moč majhna. Na nekaj mestih, kjer robovi korita niso obloženi z umetnimi betonskimi in kamnitimi bloki, še pokaže svoj rečni značaj. Na področju Lisjakove struge naredi Mura zaradi bočne erozije manjši meander, ki spremeni značaj rečnega toka, tako da reka na zunanji strani meandra material odnaša oziroma erodira, na notranji strani meandra pa ta material naplavlja v prodni sipini, ki je danes vidna v obliki majhnega otočka.

Prodniki, ki jih Mura odnaša in naplavlja, izvirajo iz Vzhodnih Alp, kjer prevladujejo na površini metamorfne in magmatske kamnine. Največ prodnikov pripada gnajsu, granitu, žilnemu kremenu in amfibolitu, izmed sedimentnih kamnin pa najdevamo kremenov peščenjak in konglomerat. Te kamnine so odporne proti eroziji, druge, manj odporne, pa so zaradi transporta razpadle v glinaste in peščene delce. Reka Mura je edina večja slovenska reka, pri kateri je, čeprav utesnjena med nasipe, še delno ohranjena njena naravna dinamika. Meandri, mrtvice, prodišča in poplavni gozdovi sestavljajo naš najbogatejši ekosistem – loko.

Pot reke Mure se začenja, kot je zgoraj že zapisano, na višini 1898 metrov nad morjem. Od tam pa vsako leto prinaša svežo snežno vodo, ki je še nedavno tega vsako leto preplavila loge na obeh straneh. Sedanje površje Pomurja so v davni preteklosti v pretežni meri oblikovale vode s svojim nenehnim delovanjem, odnašanjem in prinašanjem najrazličnejšega materiala. Prav ti procesi vodnega delovanja pa so v krajini zapisani v površinskih oblikah, ki so rahlo valovite in seveda vodoravne. Starejše preoblikovanje površja je zapisano v podtalju, kjer se v vodoravnih plasteh izmenjuje prod, pesek in melj.

Kljub posegom pa je njen 444 km dolg tok prav v Pomurju najbolj slikovit, živ in naravno pester. Na mejnem odsekuReka Mura iz zraka z Avstrijo je območje na levem bregu reke že uvrščeno v omrežje Nature 2000, saj so prodišča, rečni rokavi, mrtvice in poplavni logi najbolj pestra in raznovrstna življenjska okolja. V njih namreč živijo rastlinske in živalske vrste, med katerimi so se mnoge znašle na seznamih redkih in ogroženih vrst. Naj omenim sam črno štorkljo, breguljke, vodomca, malo čigro, deževnika, kačje pastirje, metulje, dvoživke, plazilce, itd. Posebej zanimiv in pester je rastlinski svet stoječih voda, ki ga prekriva rumeni blatnik, vodna škarjica, mešinka in vodne leče. Bregove mrtvic pred plavljenjem vode pa varuje trstičje, rogoz in druge rastline. Rastlinstvo je naselilo tudi marsikatero gramozno jamo, ki se je sčasoma preoblikovala v naravno življenjsko okolje.

Ugodne naravne razmere za proizvodnjo v regiji so v zadnjih desetletjih vplivale na razširitev kmetijskih površin. Tako se danes veliko njivskih površin stika z občutljivimi habitati in predeli poplavnih gozdov območja Natura 2000.

Reka Mura in njen gospodarski namen

V preteklosti je bila najpomembnejša gospodarska dejavnost na reki Muri mlinarstvo. Že leta 1346 je bil za Štajersko izdan red za obratovanje mlinov. Leta 1650 pa je bilo v dodatku mlinarskega reda na območju treh milj naštetih kar 56 mlinov. Najpomembnejši sistem na mline pa je bil zagotovo »Enajstmlinski kanal«, ki je tekel od Cmureka, skozi številna naselja po Apaškem polju, ter se po nekje 16,5 km toku izlil v Segovcih. Še pred drugo svetovno vojno je na njem delovalo 9 mlinov. Dva sta bila na t.i. Wisiakovem kanalu, ki se je začel vzporedno pri zajemnem objektu ter se po kratkem toku izlil v Muro. Na tem mestu se danes nahaja zgolj še večja betonska ploščad.

Pomen kanala pa je bil tudi širši, saj je le-ta poleg oskrbe mlinov s pogonsko vodo, zagotavljal tudi stalno tekočo vodo v naseljih za napajanje živine, za gašenje in druge potrebe kmetijstva.

V Apačah bi naj bila organizirana tudi mlinska zadruga, ki je vključevala 11 mlinarjev. Njena naloga je bila koordinacija pri vzdrževanju zapornice v Cmureku, zadosten pretok potrebne količine vode ter čiščenje in vzdrževanje kanala. Na podlagi raziskave, ki jo je opravilo Zgodovinsko društvo Gornja Radgona in ki je bila objavljena leta 2000 v knjigi Mlini v občinah Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, se omenja enajst mlinov: Aurjev v Podgorju, Krobathov v Konjišču, Trillerjev v Stogovcih, Šmidov v Žibercih, Polclov in Fascingov v Žepovcih, Kolblov in Hötzlov v Črncih, Pauerjev in manjši Hötzlov v Apačih ter Kröllov mlin v Segovcih.

Nahajate se: MKR Znamenitosti Reka Mura