Niti mraz in megla nista ovira za obisk Miklošovega senja v središču Murske Sobote - več tisoč obiskovalcev je najbolj segalo po kuhanem vinu in kuhanim klobasam

Miklavžev sejemPoleg „Trezinega senja" (Terezijin sejem), ki vsako leto 15. oktobra poteka v središču Murske Sobote, je „Miklošovo senje" (Miklavžev sejem), ki je na sporedu vsako leto 6. decembra (sv. Nikolaj je namreč zavetnik murskosoboške župnije in mesta Murska Sobota op.p.), gotovo ena največjih družabnih in tudi etnoloških prireditev v Murski Soboti in okolici. In to se je potrdilo tudi letos, ko kakšnim tristotim sejmarjem – razstavljalcem oz. prodajalcem, ter več tisočim obiskovalcem, niti mraz in megla, ki sta pritiskala ves dan, nista mogla do živega. Tako je tradicionalno Miklošovo senje tudi tokrat privabila množice obiskovalcev, saj je Slovenska in še nekatere ulice, že od zgodnjega jutra bila polna prodajalcev in obiskovalcev.

V soboto na klobaso in

Generacija prvošolčkov iz šolskega leta 1958/59 spet v šolskih klopeh

Obletnica šole 1958-66Bila je prav vesela in prijetna tista sobota, ko so se za svoje srečanje odločili, sedaj že sami upokojenci, ki so se prvič srečali natanko pred oseminpetdesetimi leti, ko so v šolskem letu 1958/59 bili prvošolčki in prvošolke na OŠ Radgona. Od takrat so naslednjih osem let skupaj sedeli v šolskih klopeh, si nabirali znanje in izkušnje v šoli, ki je takrat bila na radgonskem gradu, ter se potem razšli, vsak za svojim ciljem, vsak za svojo prihodnostjo. To je torej bilo pred dobrega pol stoletja, poleti 1966 in zato so kar nekaj časa potekale aktivnosti, da bi se omenjena generacija v kateri je kar 66 najstnikov končalo osnovnošolsko izobraževanje spet srečala. Hodili so v dveh oddelkih, kjer sta bila razrednika Avgust Posavec in Franc Stergar.

Prvič so se srečali pred 58, razšli pa pred 50 leti...

Znova lepo obiskan smučarski sejem v Gornji Radgoni - lastnike je zamenjalo veliko rabljene zimske in smučarske opreme

Ski sejem GRPodobno kot že skoraj 30 let doslej, je Smučarski klub Radgona, ki uspešno deluje več desetletij, in ki šteje okoli 130 članic in članov, tudi letos pripravil tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme in vseh drugih potrebščin za zimske športe in rekreacijo. Ker je interes ponudnikov opreme bil zelo velik, so sejem pripravili na prostem, ob gasilskem domu v Gornji Radgoni, kjer se je v lepem in sončnem, a dokaj mrzlem vremenu zbralo veliko prodajalcev in kupcev opreme kakor tudi opazovalcev. Medtem ko lastniki in upravljalci zimsko - športnih središč, smučišč, vlečnic, žičnic..., čakajo, da bi padlo čim več snega, ki da bi ostal 'vse tja do maja', pa v številnih slovenskih družinah razmišljajo o tem, kako nabaviti zelo drago smučarsko opremo. In ker je veliko družin, ki si ne morejo privoščiti nove in drage smučarske opreme, ob tem pa predvsem otroci hitro prerastejo tovrstno opremo, so prav dobrodošli 'sejmi rabljene smučarske opreme', katere po večini slovenskih mest in krajev organizirajo smučarski in drugi klubi.

Otroška oprema je bila najbolj iskana

Sveti Miklavž pričakal otroke v trgovini Jager v Radencih

Sveti Miklavž JagerSpet je leto naokrog, in tu je mesec december, ki ga poznamo kot mesec lepih mislih, miru, voščil ter obdarovanj. Prav tako sodijo v ta sklop prazničnih dogodkov ali kot rečemo v ljudskem tonu » Veseli december«, trije dobri možje, ki obdarujejo pridnost otrok, sveti Miklavž ter lika Božiček in Dedek Mraz.

Prišel je Sveti Miklavž

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Reka Mura

( 1 Ocena ) 

Reka Mura Mura izvira v Avstriji, v osrčju nacionalnega parka Hohe Tauern (Visoke Ture). Izvira na višini 1898 metrov in se do Prekmurja spusti za kakih 1700 metrov. Od izvira do sotočja z Dravo (pri Legradu v Podravini) je dolga 465 kilometrov in prečka ozemlja štirih držav: Avstrije, Slovenije, Hrvaške in Madžarske. Od tega teče v Avstriji 323 kilometrov. Mejni odsek z Avstrijo je dolg 34 kilometrov, del Mure, ki teče samo po slovenskem ozemlju, pa 28 kilometrov. Odsek med Slovenijo in Hrvaško je dolg 33 kilometrov, med Madžarsko in Hrvaško pa ca. 48 kilometrov.

 

Stanje današnje Mure je odvisno od številnih ukrepov in posegov človeka v reko v različnih zgodovinskih obdobjih. Vodno območje reke Mure v današnji Sloveniji je bilo v preteklosti pravno in upravno razdeljeno na ogrski in avstrijski del. Prav na tem delu je namreč območje stikanja treh kultur in narodov, in sicer Germanov, Slovanov in Madžarov. Cilj prvih ukrepov na Muri, ki so jih izvajali že v 16. stoletju, je bil zavarovanje naselij pred poplavami (utrjevanje brežine struge) in zagotovitev rečnih poti. Mura je ob visoki vodi venomer spreminjala strugo, predvsem proti severu, in na tej novi poti večkrat porušila cele vasi. Mura je danes skoraj v celoti ujeta v umetno korito. Zaradi tega je njena bočna erozijska moč majhna. Na nekaj mestih, kjer robovi korita niso obloženi z umetnimi betonskimi in kamnitimi bloki, še pokaže svoj rečni značaj. Na področju Lisjakove struge naredi Mura zaradi bočne erozije manjši meander, ki spremeni značaj rečnega toka, tako da reka na zunanji strani meandra material odnaša oziroma erodira, na notranji strani meandra pa ta material naplavlja v prodni sipini, ki je danes vidna v obliki majhnega otočka.

Prodniki, ki jih Mura odnaša in naplavlja, izvirajo iz Vzhodnih Alp, kjer prevladujejo na površini metamorfne in magmatske kamnine. Največ prodnikov pripada gnajsu, granitu, žilnemu kremenu in amfibolitu, izmed sedimentnih kamnin pa najdevamo kremenov peščenjak in konglomerat. Te kamnine so odporne proti eroziji, druge, manj odporne, pa so zaradi transporta razpadle v glinaste in peščene delce. Reka Mura je edina večja slovenska reka, pri kateri je, čeprav utesnjena med nasipe, še delno ohranjena njena naravna dinamika. Meandri, mrtvice, prodišča in poplavni gozdovi sestavljajo naš najbogatejši ekosistem – loko.

Pot reke Mure se začenja, kot je zgoraj že zapisano, na višini 1898 metrov nad morjem. Od tam pa vsako leto prinaša svežo snežno vodo, ki je še nedavno tega vsako leto preplavila loge na obeh straneh. Sedanje površje Pomurja so v davni preteklosti v pretežni meri oblikovale vode s svojim nenehnim delovanjem, odnašanjem in prinašanjem najrazličnejšega materiala. Prav ti procesi vodnega delovanja pa so v krajini zapisani v površinskih oblikah, ki so rahlo valovite in seveda vodoravne. Starejše preoblikovanje površja je zapisano v podtalju, kjer se v vodoravnih plasteh izmenjuje prod, pesek in melj.

Kljub posegom pa je njen 444 km dolg tok prav v Pomurju najbolj slikovit, živ in naravno pester. Na mejnem odsekuReka Mura iz zraka z Avstrijo je območje na levem bregu reke že uvrščeno v omrežje Nature 2000, saj so prodišča, rečni rokavi, mrtvice in poplavni logi najbolj pestra in raznovrstna življenjska okolja. V njih namreč živijo rastlinske in živalske vrste, med katerimi so se mnoge znašle na seznamih redkih in ogroženih vrst. Naj omenim sam črno štorkljo, breguljke, vodomca, malo čigro, deževnika, kačje pastirje, metulje, dvoživke, plazilce, itd. Posebej zanimiv in pester je rastlinski svet stoječih voda, ki ga prekriva rumeni blatnik, vodna škarjica, mešinka in vodne leče. Bregove mrtvic pred plavljenjem vode pa varuje trstičje, rogoz in druge rastline. Rastlinstvo je naselilo tudi marsikatero gramozno jamo, ki se je sčasoma preoblikovala v naravno življenjsko okolje.

Ugodne naravne razmere za proizvodnjo v regiji so v zadnjih desetletjih vplivale na razširitev kmetijskih površin. Tako se danes veliko njivskih površin stika z občutljivimi habitati in predeli poplavnih gozdov območja Natura 2000.

Reka Mura in njen gospodarski namen

V preteklosti je bila najpomembnejša gospodarska dejavnost na reki Muri mlinarstvo. Že leta 1346 je bil za Štajersko izdan red za obratovanje mlinov. Leta 1650 pa je bilo v dodatku mlinarskega reda na območju treh milj naštetih kar 56 mlinov. Najpomembnejši sistem na mline pa je bil zagotovo »Enajstmlinski kanal«, ki je tekel od Cmureka, skozi številna naselja po Apaškem polju, ter se po nekje 16,5 km toku izlil v Segovcih. Še pred drugo svetovno vojno je na njem delovalo 9 mlinov. Dva sta bila na t.i. Wisiakovem kanalu, ki se je začel vzporedno pri zajemnem objektu ter se po kratkem toku izlil v Muro. Na tem mestu se danes nahaja zgolj še večja betonska ploščad.

Pomen kanala pa je bil tudi širši, saj je le-ta poleg oskrbe mlinov s pogonsko vodo, zagotavljal tudi stalno tekočo vodo v naseljih za napajanje živine, za gašenje in druge potrebe kmetijstva.

V Apačah bi naj bila organizirana tudi mlinska zadruga, ki je vključevala 11 mlinarjev. Njena naloga je bila koordinacija pri vzdrževanju zapornice v Cmureku, zadosten pretok potrebne količine vode ter čiščenje in vzdrževanje kanala. Na podlagi raziskave, ki jo je opravilo Zgodovinsko društvo Gornja Radgona in ki je bila objavljena leta 2000 v knjigi Mlini v občinah Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, se omenja enajst mlinov: Aurjev v Podgorju, Krobathov v Konjišču, Trillerjev v Stogovcih, Šmidov v Žibercih, Polclov in Fascingov v Žepovcih, Kolblov in Hötzlov v Črncih, Pauerjev in manjši Hötzlov v Apačih ter Kröllov mlin v Segovcih.

Nahajate se: MKR Znamenitosti Reka Mura