Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Veliko se jih je udeležilo tradicionalnega avgustovskega piknika v radgonskem DSO

DSO piknikPodobno kot že prej, so se še avgusta, ob lepem in prijetnem poletnem popoldnevu, ob fontani, na dvorišču Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona na pikniku zbrali stanovalci doma, njihovi svojci, prostovoljci, zaposleni in nekateri gostje. Skupaj so ugotovili, da se je lepo družiti in klepati s sovrstniki in svojimi bližnjimi. Zato so z veseljem klepetali, obujali spomine, se nasmejali, seveda tudi uživali ob dobri hrani ter osvežilni pijači, in vse skupaj je spet minulo v nadvse prijetni atmosferi. In znova se je potrdilo, da ima vodstvo doma razumevanje za stanovalce in njihove svojce, saj se vsi radi družijo.

Ob dobrotah z žara se je bilo prijetno družiti s svojci in sovrstniki

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Trate

 

TrateTrate v SV delu mesta so bile do zgraditve nasipa leta ob Muri pogosto poplavljene in nenaseljene. Na začetku Trat, na današnji Lackovi ulici 17, stoji zgradba iz leta 1535, kjer je bila v času protestantizma najstarejša znana šola v naših krajih. Po pregonu protestantov so šolstvo prevzeli samostani (predvsem jezuiti do leta 1773, ko so red ukinili. Otroke so na elementarni stopnji poučevali v materinem jeziku, na gimnazijah in visokih šolah pa v nemščini in latinščini.). Osnovno šolstvo se je v Gornji Radgoni razmahnilo po letu 1805, ko je bila s prostovoljnim delom in darili zgrajena nova šola, ki so jo že leta 1823 povečali. Že od leta 1777 pa je znan gornjeradgonski učitelj in ob enem cerkovnik Simon Fras, kateremu sta pri delu pomagala sinova Franc in Ignac ter pomožni učitelj Ivan Poljak.

Za njim je vodenje šole prevzel Andreas Simonič. Učitelji - cerkovniki, ki so bili takrat navadno še organisti in mežnarji, so dobivali le del plačila v denarju, razliko pa so si morali zbrati z bero ali s šolnino. Za primer, leta 1811 je šolnina znašala 7 krajcarjev po učencu in zbirko naturalij (drva, ozimnica…). Leta 1877 je bila gornjeradgonska šola razširjena v popolno osemletno šolo in leta 1882 so jih nekaj, zaradi prostorske stiske, prešolali v enorazredno novoustanovljeno podružnico na Spodnji Ščavnici. Število učencev na Ljudski šoli pri Sv. Peru v Gornji Radgoni je še vedno naraščalo, tako da je pouk potekal v večih zgradbah (zgradba sedanje šole dr. Janka Šlebingerja, v starem špitalu in danes že porušeni hiši pod cerkvenim hribom). Med obema vojnama je bilo šolstvo močno centralizirano, prepovedana je bila telesna kazen (1929) in prvič so bili v razredu lahko skupaj dečki ter deklice. Med leti 1923 in 1963 je v Gornji Radgoni delovala tudi obrtna šola. Leta 1938 je bila na željo staršev in otrok po nadaljnjem šolanju ustanovljena meščanska šola, ki je imela svoje prostore v zahodnem traktu gradu. V času druge svetovne vojne je bila večina učiteljev izseljena, nemščina je postala uradni jezik in otroci se niti na dvorišču med odmorom niso smeli pogovarjati slovensko. Slovenske knjige, šolsko kroniko in druge dokumente so večinoma uničili, za otroke in starše pa organizirali obvezne tečaje nemščine. Znanje je bilo porazno, saj je bila učiteljem bolj pomembna domovinska vzgoja (Heimatdienst). Prvo pravo šolsko leto se je v grajskih prostorih zaradi težav z organizacijo pouka začelo komaj oktobra leta 1945. Zanimivo za to leto je, da so učence v razrede razdelili po znanju in ne starosti. Po letu 1960 je postal pouk kvalitetnejši in učni uspehi učencev so se izboljšali. V tem času pa so ugotavljali, da šola potrebuje več prostora in tudi, da je vzdrževanje šolskega objekta (gradu) predrago. Leta 1969 so se odločili, da bo pouk potekal le pet dni v tednu, sobota bo prosta in ugotovitve, tako staršev kot učiteljev so bile, da je znanje prav tako dobro, ponekod še celo boljše. Število učencev je še vedno naraščalo in z samoprispevki so zgradili novo šolo, ki so jo svečano odprli 19.10.1974. Med leti 1983 in 1992 se je imenovala po heroju Jožetu Kerenčiču. Nova šola je prinesla veliko možnosti za kvaliteten pouk, še bolj pa so se razširile interesne dejavnosti otrok. V šolskem letu 1999/2000 se je začela uvajati devetletka in spremenila se je notranjost šole (obnove, dozidave, prezidave).

Leta 1956 je bila zaradi potreb pomoči učencem s težavami pri dojemanju šolske snovi ustanovljena posebna osnovna šola, šola dr. Janka Šlebingerja, s prilagojenim učnim programom in učitelji , ki so se učencem posebej posvečali. Prva ravnateljica in učiteljica s posebno strokovno izobrazbo je bila Cilka Žerdin.

Glasbena šola v Gornji Radgoni je pričela s svojim delovanjem leta 1950, ko sta dovoljenje za poučevanje dobila Volf Friderik in njegova žena Volf Nežika. Šola je dobila tri prostore v Prosvetnem domu (kinodvorana) in je imela 21 učencev. Leta 1953 so glasbeni šoli dodelili novo poslopje, saj je bilo učencev vedno več in poleg oddelka za klavir, so se odpirali tudi drugi oddelki (pihala, godala, harmonika…). V letu 1955 je pričel delovati tudi prvi dislocirani oddelek v Apačah, kasneje pa še v Svetem Juriju ob Ščavnici, na Kapeli, v Radencih, Stogovcih. Učenci naših šol so uspešni tako na republiškem nivoju kot tudi mednarodnem.

Na zgradbi Trate 17 sta dve spominski plošči in sicer plošča o ustanovnem sestanku OF borbenih Radgončanov, ki jih je vodil tov. Kuhar Štefan - Bojan, prvi sekretar KP in plošča v spomin na tov. Otona Jemca, delavca za pravice delovnih ljudi, ki je bil 1942 leta ustreljen kot talec.

Spominske plošče padlim tovarišem najdemo še drugje po mestu:

  • Talany Jože - Janez, sekretar OK SKOJ-a (zgradba bivše pošte)
  • Kerenčič Jože, profesor, prvoborec za pravice delovnih ljudi, ustreljen kot talec (Grajska cesta, radgonski grad - ob adaptaciji plošča odstranjena 1992 leta)
  • Jakob Vreča, krojaški pomočnik, borec v Pogorskem odredu, prvi talec območja Gornja Radgona (Maistrov trg, OŠ Janka Šlebingerja) - na pokopališču pa sta še grobova Mojstrovim borcem in padlim talcem
Nahajate se: MKR Znamenitosti Trate