Snopovci so se srečali s Kristino iz Kanade

SNOP 2018Na Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, v Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec minulega tedna potekalo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop. Srečanje, ki ga je pripravila Anica Maras – Pika, je bilo pravzaprav srečanje z zvesto poslušalko Snopa Kristino iz Kanade. Kristina, rojena Peserl, se je rodila v Jurovskem Dolu, v Kanadi pa živi že 52 let. Nadvse prijetnega srečanja, ki je bilo v celoti posvečeno Kristini, se je udeležilo 46 udeležencev iz cele Slovenije.

Zanimivo druženje „Nočnih ptičev

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Beltince) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

Dödölijada PuconciMinulo nedeljo je Kulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 15. Dödolijado in 20. Zlata kijanco. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo sedemnajst ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

Mariborske „lisičke" so se, z več kot 170 gobjimi vrstami, predstavile v sosednji Avstriji

Gobe LaafeldČeprav letošnje leto (vsaj doslej) ni posebej bogato z gobami, to ne pomeni, da ljubitelji gob in gobarjenja niso aktivni. Tudi članice in člani Gobarskega društva Lisička iz Maribora so pogosto v naravnem okolju, kajti kljub „gobarski suši", v gozdovih in na travnikih pogosto opazimo čudovite primerke gob, in se sprašujemo ali so morda užitne in tudi okusne? In ker nam strokovnjaki svetujejo, da uživamo samo tiste gobe, ki jih zanesljivo poznamo, potem je dobro, da se čim več naučimo o gobah, še posebej če smo njihov ljubitelj.

Ljubitelji gob v Pavlovi hiši

Najboljšo prleško gibanico je spekla ekipa TD Banovci

Prleška gibanicaLetošnji, 20. praznik občine Križevci je še posebej obogatila tudi tradicionalna prireditev „Prleška gibanica 2018", ki sta jo tudi tokrat pripravili Kulturno in izobraževalno društvo Kelih ter občina Križevci. Poleg ocenjevanja samih gibanic, so tudi letos razglasili vina, ki se priležejo omenjeni domači sladici, in fotografij. Žal je letošnji praznik tradicionalne prleške sladice krojilo vreme. Zaradi izjemno slabe vremenske napovedi je bila prireditev prvo soboto v septembru odpovedana, čeprav so se ljubitelji kulinarike in pohodništva iz cele Slovenije letos veselili predvsem kulinaričnega pohoda po občini Križevci. Zato je takrat potekalo le ocenjevanje prleških gibanic, naslednji dan pa je društvo Kelih, organizator prireditve, pripravilo razstavo ocenjenih prleških gibanic, ki je bila prava paša za oči. Navdušile so tudi fotografije, 15 jih je bilo, ki so prispele na fotonatečaj „Prleška gibanica 2018", jih je pa še vedno možno videti v avli občinske zgradbe v Križevcih.

Na letošnji prireditvi „Praznik gibanice

Brat Jože in sestra Nežka sta se poročila isti dan pred pol stoletja - nosečnost, mladoletnost, nižji stroški...

Zlata poroka RotarZa pokojna zakonca Roka in Gabrijelo Rotar iz Solčave, lepega, razpotegnjenega naselja z gručastim jedrom v ozki in globoki dolini reke Savinje, ki se razteza od soteske pred Logarsko dolino do sotočja Savinje s potokom Klobašo, je maj 1968 bil nekaj posebnega, veselega in čudovitega. Kako tudi ne, ko pa sta jima na isti dan v zakon stopila dva, izmed njunih treh otrok. Bil je najlepši pomladni mesec maj, ko sta se poročila hčerka Nežka in sedem let starejši sin Jože, tako da sta oba s svojima družinama, prav sedaj obeležila lep življenjski jubilej – 50. letnico zakona. Jože si je življenjsko sopotnico Marico našel na Hrvaškem, v Sinju, kjer je kot častnik JLA, po Splitu, imel svojo drugo službo, Nežka pa ni šla tako daleč, da bi si poiskala moža, saj je Silvestra Kogelnika našla v neposredni bližini. In prav njuna ljubezen je povzročila, da je hitro prišlo do dveh porok.

Ko brat in sestra hkrati praznujeta zlato poroko...

Kljub nekoliko slabšemu vremenu Radgonska noč 2018 odlično uspela

Radgonska nočPodobno kot že vrsto let, je tudi letos živahno sejemsko vzdušje ob odprtju Agre in Inpaka dopolnilo še pestro dogajanje v okviru tradicionalne prireditve „Radgonska noč 2018", ki je potekala na Trgu svobode v središču Gornje Radgone. Organizatorji Radgonske noči iz Zavoda Kultprotur in TD Majolka, so prireditev zasnovali kot prijeten dogodek za različne generacije in okuse. Vse skupaj bi se moralo začeti že zgodaj popoldan, z „Majolkino golažijado", ki pa je bila zaradi neugodnih vremenskih razmer žal odpovedana. Dogajanje se je tako pričelo z otroškim programom, ki se je, prav tako zaradi dežja, preselil v bližnje prostore Mladinskega centra.

Novi fosili „zažgali

Štajerci iz Hoč prijetno presenetili v Lendavi - tokrat je naslov šel v roko ekipi Turističnega društva Hoče

Bogračfest Lendava 2018V okviru festivala Vinarium je Lendava minulo soboto gostila tradicionalno največje tekmovanje v kuhanju bograča v državi, tradicionalni Bogračfest 2018. Kljub nekoliko turobnem in deževnem vremenu, ko so nekatere prireditve v Pomurju odpovedali, se je lendavsko dogajanje na etno in kulinaričnem dogodku začelo že zgodaj zjutraj, z budnico domačega pihalnega orkestra. Kmalu zatem so tekmovalci prevzeli potrebne sestavine za znamenito prekmursko jed, in se lotili urejanja tekmovalnih prostorov.

Na bogračfestu je kuhalo 84 ekip, mojstri bograča pa le trije

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Trate

 

TrateTrate v SV delu mesta so bile do zgraditve nasipa leta ob Muri pogosto poplavljene in nenaseljene. Na začetku Trat, na današnji Lackovi ulici 17, stoji zgradba iz leta 1535, kjer je bila v času protestantizma najstarejša znana šola v naših krajih. Po pregonu protestantov so šolstvo prevzeli samostani (predvsem jezuiti do leta 1773, ko so red ukinili. Otroke so na elementarni stopnji poučevali v materinem jeziku, na gimnazijah in visokih šolah pa v nemščini in latinščini.). Osnovno šolstvo se je v Gornji Radgoni razmahnilo po letu 1805, ko je bila s prostovoljnim delom in darili zgrajena nova šola, ki so jo že leta 1823 povečali. Že od leta 1777 pa je znan gornjeradgonski učitelj in ob enem cerkovnik Simon Fras, kateremu sta pri delu pomagala sinova Franc in Ignac ter pomožni učitelj Ivan Poljak.

Za njim je vodenje šole prevzel Andreas Simonič. Učitelji - cerkovniki, ki so bili takrat navadno še organisti in mežnarji, so dobivali le del plačila v denarju, razliko pa so si morali zbrati z bero ali s šolnino. Za primer, leta 1811 je šolnina znašala 7 krajcarjev po učencu in zbirko naturalij (drva, ozimnica…). Leta 1877 je bila gornjeradgonska šola razširjena v popolno osemletno šolo in leta 1882 so jih nekaj, zaradi prostorske stiske, prešolali v enorazredno novoustanovljeno podružnico na Spodnji Ščavnici. Število učencev na Ljudski šoli pri Sv. Peru v Gornji Radgoni je še vedno naraščalo, tako da je pouk potekal v večih zgradbah (zgradba sedanje šole dr. Janka Šlebingerja, v starem špitalu in danes že porušeni hiši pod cerkvenim hribom). Med obema vojnama je bilo šolstvo močno centralizirano, prepovedana je bila telesna kazen (1929) in prvič so bili v razredu lahko skupaj dečki ter deklice. Med leti 1923 in 1963 je v Gornji Radgoni delovala tudi obrtna šola. Leta 1938 je bila na željo staršev in otrok po nadaljnjem šolanju ustanovljena meščanska šola, ki je imela svoje prostore v zahodnem traktu gradu. V času druge svetovne vojne je bila večina učiteljev izseljena, nemščina je postala uradni jezik in otroci se niti na dvorišču med odmorom niso smeli pogovarjati slovensko. Slovenske knjige, šolsko kroniko in druge dokumente so večinoma uničili, za otroke in starše pa organizirali obvezne tečaje nemščine. Znanje je bilo porazno, saj je bila učiteljem bolj pomembna domovinska vzgoja (Heimatdienst). Prvo pravo šolsko leto se je v grajskih prostorih zaradi težav z organizacijo pouka začelo komaj oktobra leta 1945. Zanimivo za to leto je, da so učence v razrede razdelili po znanju in ne starosti. Po letu 1960 je postal pouk kvalitetnejši in učni uspehi učencev so se izboljšali. V tem času pa so ugotavljali, da šola potrebuje več prostora in tudi, da je vzdrževanje šolskega objekta (gradu) predrago. Leta 1969 so se odločili, da bo pouk potekal le pet dni v tednu, sobota bo prosta in ugotovitve, tako staršev kot učiteljev so bile, da je znanje prav tako dobro, ponekod še celo boljše. Število učencev je še vedno naraščalo in z samoprispevki so zgradili novo šolo, ki so jo svečano odprli 19.10.1974. Med leti 1983 in 1992 se je imenovala po heroju Jožetu Kerenčiču. Nova šola je prinesla veliko možnosti za kvaliteten pouk, še bolj pa so se razširile interesne dejavnosti otrok. V šolskem letu 1999/2000 se je začela uvajati devetletka in spremenila se je notranjost šole (obnove, dozidave, prezidave).

Leta 1956 je bila zaradi potreb pomoči učencem s težavami pri dojemanju šolske snovi ustanovljena posebna osnovna šola, šola dr. Janka Šlebingerja, s prilagojenim učnim programom in učitelji , ki so se učencem posebej posvečali. Prva ravnateljica in učiteljica s posebno strokovno izobrazbo je bila Cilka Žerdin.

Glasbena šola v Gornji Radgoni je pričela s svojim delovanjem leta 1950, ko sta dovoljenje za poučevanje dobila Volf Friderik in njegova žena Volf Nežika. Šola je dobila tri prostore v Prosvetnem domu (kinodvorana) in je imela 21 učencev. Leta 1953 so glasbeni šoli dodelili novo poslopje, saj je bilo učencev vedno več in poleg oddelka za klavir, so se odpirali tudi drugi oddelki (pihala, godala, harmonika…). V letu 1955 je pričel delovati tudi prvi dislocirani oddelek v Apačah, kasneje pa še v Svetem Juriju ob Ščavnici, na Kapeli, v Radencih, Stogovcih. Učenci naših šol so uspešni tako na republiškem nivoju kot tudi mednarodnem.

Na zgradbi Trate 17 sta dve spominski plošči in sicer plošča o ustanovnem sestanku OF borbenih Radgončanov, ki jih je vodil tov. Kuhar Štefan - Bojan, prvi sekretar KP in plošča v spomin na tov. Otona Jemca, delavca za pravice delovnih ljudi, ki je bil 1942 leta ustreljen kot talec.

Spominske plošče padlim tovarišem najdemo še drugje po mestu:

  • Talany Jože - Janez, sekretar OK SKOJ-a (zgradba bivše pošte)
  • Kerenčič Jože, profesor, prvoborec za pravice delovnih ljudi, ustreljen kot talec (Grajska cesta, radgonski grad - ob adaptaciji plošča odstranjena 1992 leta)
  • Jakob Vreča, krojaški pomočnik, borec v Pogorskem odredu, prvi talec območja Gornja Radgona (Maistrov trg, OŠ Janka Šlebingerja) - na pokopališču pa sta še grobova Mojstrovim borcem in padlim talcem
Nahajate se: MKR Znamenitosti Trate