Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Trate

 

TrateTrate v SV delu mesta so bile do zgraditve nasipa leta ob Muri pogosto poplavljene in nenaseljene. Na začetku Trat, na današnji Lackovi ulici 17, stoji zgradba iz leta 1535, kjer je bila v času protestantizma najstarejša znana šola v naših krajih. Po pregonu protestantov so šolstvo prevzeli samostani (predvsem jezuiti do leta 1773, ko so red ukinili. Otroke so na elementarni stopnji poučevali v materinem jeziku, na gimnazijah in visokih šolah pa v nemščini in latinščini.). Osnovno šolstvo se je v Gornji Radgoni razmahnilo po letu 1805, ko je bila s prostovoljnim delom in darili zgrajena nova šola, ki so jo že leta 1823 povečali. Že od leta 1777 pa je znan gornjeradgonski učitelj in ob enem cerkovnik Simon Fras, kateremu sta pri delu pomagala sinova Franc in Ignac ter pomožni učitelj Ivan Poljak.

Za njim je vodenje šole prevzel Andreas Simonič. Učitelji - cerkovniki, ki so bili takrat navadno še organisti in mežnarji, so dobivali le del plačila v denarju, razliko pa so si morali zbrati z bero ali s šolnino. Za primer, leta 1811 je šolnina znašala 7 krajcarjev po učencu in zbirko naturalij (drva, ozimnica…). Leta 1877 je bila gornjeradgonska šola razširjena v popolno osemletno šolo in leta 1882 so jih nekaj, zaradi prostorske stiske, prešolali v enorazredno novoustanovljeno podružnico na Spodnji Ščavnici. Število učencev na Ljudski šoli pri Sv. Peru v Gornji Radgoni je še vedno naraščalo, tako da je pouk potekal v večih zgradbah (zgradba sedanje šole dr. Janka Šlebingerja, v starem špitalu in danes že porušeni hiši pod cerkvenim hribom). Med obema vojnama je bilo šolstvo močno centralizirano, prepovedana je bila telesna kazen (1929) in prvič so bili v razredu lahko skupaj dečki ter deklice. Med leti 1923 in 1963 je v Gornji Radgoni delovala tudi obrtna šola. Leta 1938 je bila na željo staršev in otrok po nadaljnjem šolanju ustanovljena meščanska šola, ki je imela svoje prostore v zahodnem traktu gradu. V času druge svetovne vojne je bila večina učiteljev izseljena, nemščina je postala uradni jezik in otroci se niti na dvorišču med odmorom niso smeli pogovarjati slovensko. Slovenske knjige, šolsko kroniko in druge dokumente so večinoma uničili, za otroke in starše pa organizirali obvezne tečaje nemščine. Znanje je bilo porazno, saj je bila učiteljem bolj pomembna domovinska vzgoja (Heimatdienst). Prvo pravo šolsko leto se je v grajskih prostorih zaradi težav z organizacijo pouka začelo komaj oktobra leta 1945. Zanimivo za to leto je, da so učence v razrede razdelili po znanju in ne starosti. Po letu 1960 je postal pouk kvalitetnejši in učni uspehi učencev so se izboljšali. V tem času pa so ugotavljali, da šola potrebuje več prostora in tudi, da je vzdrževanje šolskega objekta (gradu) predrago. Leta 1969 so se odločili, da bo pouk potekal le pet dni v tednu, sobota bo prosta in ugotovitve, tako staršev kot učiteljev so bile, da je znanje prav tako dobro, ponekod še celo boljše. Število učencev je še vedno naraščalo in z samoprispevki so zgradili novo šolo, ki so jo svečano odprli 19.10.1974. Med leti 1983 in 1992 se je imenovala po heroju Jožetu Kerenčiču. Nova šola je prinesla veliko možnosti za kvaliteten pouk, še bolj pa so se razširile interesne dejavnosti otrok. V šolskem letu 1999/2000 se je začela uvajati devetletka in spremenila se je notranjost šole (obnove, dozidave, prezidave).

Leta 1956 je bila zaradi potreb pomoči učencem s težavami pri dojemanju šolske snovi ustanovljena posebna osnovna šola, šola dr. Janka Šlebingerja, s prilagojenim učnim programom in učitelji , ki so se učencem posebej posvečali. Prva ravnateljica in učiteljica s posebno strokovno izobrazbo je bila Cilka Žerdin.

Glasbena šola v Gornji Radgoni je pričela s svojim delovanjem leta 1950, ko sta dovoljenje za poučevanje dobila Volf Friderik in njegova žena Volf Nežika. Šola je dobila tri prostore v Prosvetnem domu (kinodvorana) in je imela 21 učencev. Leta 1953 so glasbeni šoli dodelili novo poslopje, saj je bilo učencev vedno več in poleg oddelka za klavir, so se odpirali tudi drugi oddelki (pihala, godala, harmonika…). V letu 1955 je pričel delovati tudi prvi dislocirani oddelek v Apačah, kasneje pa še v Svetem Juriju ob Ščavnici, na Kapeli, v Radencih, Stogovcih. Učenci naših šol so uspešni tako na republiškem nivoju kot tudi mednarodnem.

Na zgradbi Trate 17 sta dve spominski plošči in sicer plošča o ustanovnem sestanku OF borbenih Radgončanov, ki jih je vodil tov. Kuhar Štefan - Bojan, prvi sekretar KP in plošča v spomin na tov. Otona Jemca, delavca za pravice delovnih ljudi, ki je bil 1942 leta ustreljen kot talec.

Spominske plošče padlim tovarišem najdemo še drugje po mestu:

  • Talany Jože - Janez, sekretar OK SKOJ-a (zgradba bivše pošte)
  • Kerenčič Jože, profesor, prvoborec za pravice delovnih ljudi, ustreljen kot talec (Grajska cesta, radgonski grad - ob adaptaciji plošča odstranjena 1992 leta)
  • Jakob Vreča, krojaški pomočnik, borec v Pogorskem odredu, prvi talec območja Gornja Radgona (Maistrov trg, OŠ Janka Šlebingerja) - na pokopališču pa sta še grobova Mojstrovim borcem in padlim talcem
Nahajate se: MKR Znamenitosti Trate