Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Abrahamovec je gostil pisano druščino

Žetev MulecNa domačiji Jerice in Srečka Muleca v Radvencih pri Negovi (nekoč Klolerjeva kmetija), je bilo konec minulega tedna nadvse veselo. Tam so se zbrali člani TD Negova-Spodnji Ivanjci, ter pripravili prikaz žetve in mlatitve pšenice po starem običaju. In ker je virt Srečko hkrati praznoval lep življenjski jubilej, srečanje z Abrahamom, je jasno, da je bilo na njivi in »gümli« še bolj razigrano in prijetno. V nadvse veselem razpoloženju, tako kot je bilo to včasih, je potekala: žetev, »delaje« snopov, povezanih s panti, mlatitev z mlatilnico, spravilo zrnja, postavljanje kopice iz slame...

Na negovskem koncu je potekalo veselo srečanje ob žetvi in mlačvi

Slovenci in Avstrijci med Weitersfeldu in Sladkim Vrhom složno skočili v Muro

Mura Veliki skokLetošnjemu Velikemu skoku/Big Jump so se blizu broda na Muri med Trnovim ob Muri (Weitersfeldu) in Sladkim Vrhom pridružili tako Avstrijci kot Slovenci. Tako so se natanko ob 15.00  pridružili tisočim Evropejcem, ki so skočili v vse večje reke in jezera, da bi tako opozorili na njihovo veliko bogastvo. Veliki skok je tokrat že drugič potekal na tem mestu in je signal Evropi, ki nas opominja na potrebo po zaščiti naših voda, hkrati pa opozarja na čiste reke. Obenem pa je bil še en poziv, da mora Mura na tem delu in v celotni Sloveniji teče brez ovir. Koordinator kampanje Rešimo Muro Stojan Habjanič je ob tem povedal: "Tudi danes je tukaj očitno, da reke ne damo. Reka je del življenja, ljudje so se preselili k reki, jo znova vzljubili, tako kot je bilo to nekoč blizu njihovih življenj in tako življenje si predstavljamo tudi v prihodnje tako ob mejni reki kot vzdolž celotne reke v Sloveniji."

Z Velikim skokom so opozorili na pomen reke Mure

Najmlajši Luka z osmimi, najstarejših Ivan s 73 leti!

Harmonikarji KonjiščeKljub veliki vročini, ki je pritiskala je minuli konec tedna znova bilo veselo in razigrano v idiličnem turistično rekreacijskem centru (TRC) Zgornje Konjišče. V organizaciji Turističnega društva Čemaž – Apaške doline je namreč v sencah potekal 11. „Veseli popoldan s harmonikarji", ko so številni, predvsem mladi ljubiteljski harmonikarji raztegnili meh. Tokrat je v Zgornje Konjišče prišlo 11 mladih glasbenikov iz širšega območja skrajnjega severovzhoda Slovenije, iz Štajerske in Pomurja. Med udeleženci kaže omeniti predvsem najmlajšega udeleženca Luko Kaučiča iz bližnjega Podgorja in 73-letnega Ivana Pompergerja iz Sladkega Vrha, njuna razlika v letih pa je znašala kar 65 let. V okviru prireditve, na kateri se je zbralo tudi veliko število obiskovalcev in gostov od blizu in daleč, tudi z druge strani reke Mure, iz sosednje Avstrije, so se mnogi razveselili z bogatimi dobitki na srečelovu, ki so ga med drugim pripravili.

Harmonikarji so enajstič raztegnili meh v Zgornjem Konjišču

MK Lisjak, ki velja za enega bolj dejavnih na tem območju, pripravil 15. srečanje motoristov

Motoristi KonjiščeVišje temperature in sončno vreme so na ceste že od marca in aprila naprej privabile mnogo motoristov, med katerimi so tudi člani Motorističnega kluba Lisjak iz Apaške doline (MK Lisjak), ki po svoji aktivnosti in angažiranosti, zlasti pri prometni varnosti, velja za enega bolj dejavnih motorističnih klubov pri nas. Ena njihovih osrednjih aktivnosti je organizacija tradicionalnega motorističnega srečanja, ki je tudi letos potekalo ob izteku šolskega leta in meseca junija, v Zgornjem Konjišču. Letošnje, že kar 15. srečanje zapovrstjo, je torej tudi letos potekalo na območju občine Apače, natančneje na lokaciji ribiškega doma v Zgornjem Konjišču, a se veseljaki na enoslednih kolesih niso zadovoljili samo s tem, temveč so imeli več aktivnosti.

Motoristi so se srečali v Zgornjem Konjišču

Tjaša pred Anejem in Renejem

Otročki dan MahovciŠportno-turistično društvo Mahovci, ki je nekakšen nosilec družabnega življenja v domači vasi v Apaški dolini, je tudi letos pripravilo tradicionalni otroški dan. Na športnem centru v Mahovcih so za male in nekoliko večje otroke pripravili dve otroški igrali in sicer, gasilka in fusbal na štangi. Prav tako so organizirali dejavnosti za otroke, in sicer tekmo med dvema vodnima balonoma, ki je bila najbolj priljubljena med otroci, ki so prišli iz širšega območja Apaške doline. Na koncu so trije najboljši (1. Tjaša Horvat, 2. Anej Dresler, 3. Rene Leopold) udeleženci dobili priznanje za dosežena mesta in pa majhne praktične nagrade.

Malčki so se zabavali na „otroškem dnevu

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Staro mestno jedro

 

Staro mestno jedroGornja Radgona se je kot predmestje nekoč na Murinem otoku zgrajene in obzidane Radgone, ki jo je ustanovil Otokar II. Pržemisl leta 1261, razvila tako rekoč iz ene točke, kar je posebnost, ki jo le redko kje srečamo. Kot trg je omenjena že leta 1265, kot mesto 1299, leta 1308 je pridobila avtonomijo. Z mestnim središčem na levem bregu širokega vodotoka jo je povezoval most (omenjen že leta 1450), ki se je na desni breg Mure naslonil prav v točki, kjer se grajski grič in Mura srečata. Šele od tod proti jugovzhodu se prične odpirati vitalni prostor za razvoj naselbine, pa še ta je z dveh strani omejen z naravnimi danostmi, Muro in gričem.

 

Iz te izvorne točke naselja je najprej izšla najvišje ležeča ulica, današnja Jurkovičeva oz. nekdanji Gornji Gris, za njo pa preko začetnega odprtega prostora, Živinskega trga, še nižje ležeča glavna mestna ulica, današnja Kerenčičeva oz. nekdanji Spodnji Gris. Proti Muri se jima je pridružil še tretji krak te radialne pahljače, današnja Lackova.

Skupaj tvorijo za srednji vek značilno tripartitno urbano zasnovo mesta. Kljub vsemu pa je tudi sodobna Gornja Radgona v zadnjih letih doživela nekaj prostorskih sprememb in ureditev, ki plemenitijo urbano kulturo kraja in njegove prebivalce navdajajo z upanjem in s ponosom.Mesto Radkersburg in kraj Radgona ali nekdanji Petersdorf, kot predmestje ali podeželje Radkersburga, je v delu imenovanem Spodnji Gris že od nekdaj povezoval most in je gotovo star toliko kot mesto Radkersburg. Skozi dolga stoletja je bil to skromen lesen most, življenjski živec povezave mesta z okolico. Preko njega je potekala trgovina z različnim blagom (sol, železo, vino, žito, živino) širom po deželah. Meščani so ga zadnjič prečkali na svoji poti na pokopališče, prav tako tudi vsi tisti na smrt obsojeni. Čez ta most je prišel madžarski kraj Matija Korvin, škof Brenner na svoji protireformacijski poti, radgonski huzarji so odjezdili čezenj na svoji poti v Galicijo in Nemci so preko njega vdirali v tedanjo Jugoslavijo. V stoletjih je pod mostom plulo ogromno naloženih ladij v pristan v Spodnjem Grisu. Ob poplavah in visoki vodi ter požarih je bil večkrat uničen. Na sredini mostu je od davnih časov stal lesen križ, na njegovem začetku, na levem bregu, pa mitnica, kjer so vse do leta 1901 pobirali mostnino, saj so bili stroški za obnove in popravila mostu visoki.

Stari leseni most so februarja leta 1929 uničile nakopičene gmote ledu in tovorni promet na tej lokaciji je bil pretrgan. Potniški promet so opravljali čolnarji, pontonirji obeh strani pa so se trudili vzpostaviti začasen most vendar brez uspeha. Obe državi skupaj sta nato zgradili armirano betonski most z rebrasto ploščo na dveh stebrih s skupno dolžino 85 m in širino 8 m (5,5 m vozišča, po 1,25 m široka obojestranska hodnika). Svečana otvoritev mostu je bila 9. februarja leta 1930 in sta se ga udeležila z jugoslovanske strani ban Dravske banovine v Ljubljani ing. Sernec, z avstrijske pa zvezni kancler dr. Schober.

Prvi betonski most na reki Muri so porušili nemški vojaki pri svojem umiku leta 1945, angleška vojska pa je leta 1952 postavila pomožni most sistema Bailey. Tega je zamenjal nov, 111 m dolg in 13 m širok, betonski most, ki sta ga dne 12.10.1969 svečano otvorila jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito in avstrijski predsednik Franz Jonas.

Naselbina pod vzhodnim obronkom Grajskega griča na desnem bregu Mure je nastala konec 13. stol., ko je čez radgonski most stekla cesta za Ptuj in cesta za Ljutomer ter Hrvaško.

Franciscejski kataster iz leta 1821 kaže, da se je pod gradom na vzhodni strani ustvarila naravna polica, ki je imela sklenjene hiše prislonjene h hribu (Gornji Gris), za celo višino hiš nižje pa je bila druga vrsta hiš (Spodnji Gris), ki se je na svojem začetku pri reki Muri odpirala v živinski trg, na drugi strani pa v manjši trg pod hribčkom s cerkvijo Sv. Petra. Bilo je tipično obcestno naselje z razširjenim tržnim prostorom, kjer je bilo veliko rokodelcev in obrtnikov (usnjarji, kolarji, kositrarji, ribiči, pasarji, pek, krojač, kovači, mlinar, sodar…). Še leta 1842 je jedro ostalo isto, pričelo pa se je širiti v svoji dolžini. Ta širitev je dala pečat predvsem Spodnjemu Grisu, kjer so bile predelane hiše, ki so dobile podobo mestnih hiš s portali, balkoni in enostavnimi arkadami. Ta del je postal staro jedro najprej trga nato mesta Gornje Radgone. Spodnji Gris je do 30.10.1923 uradno, politično in cerkveno spadal pod mesto Radkersburg. Najstarejšo zgodovino vinogradništva v Slovenskih goricah je težko opisati, saj ni pisnih in materialnih dokazov.

 

Nahajate se: MKR Znamenitosti Staro mestno jedro