Zmaga za Gmajnice pred Celjani in Mariborčani!

Igre vodnikovV organizaciji Enote vodnikov službenih psov PU Murska Sobota, je na sedežu enote v Murskih Petrovcih tik ob avstrijski meji, potekalo 21. vseslovensko srečanje vodnikov službenih psov in konjev, katero so izkoristili tudi za tradicionalni turnir v malem nogometu. Nastopilo je vseh šest policijskih enot, ki so tako ali drugače povezani z živalmi, torej s službenimi psi in konji. Na srečanju in tekmovanju v Murskih Petrovcih so sicer, poleg nogometašev iz šestih ekip, številnih upokojenih vodnikov službenih psov, visokih policijskih predstavnikov, med drugimi gosti, bili tudi direktor PU Murska Sobota Damir Ivančič, inšpektor UUP GPU Boštjan Cugmas, podpredsednik Policijskega sindikata Slovenije Andrej Kocbek...

Vodniki službenih psov igrali nogomet in se družili

Otroka sta jim obogatila zakonsko življenje!

Zlata poroka HelIstega dne, kot pred pol stoletja, ko sta prvič stopila pred oltar, sta Marija in Jože Hel iz Kunove pri Negovi, v soboto, 20. maja 2017, v krogu najbližjih, sosedov in številnih prijateljev praznovala svojo zlato poroko. Enako kot pred petdesetimi leti, ko sta se poročila v cerkvi Sv. Urbana v Destrniku, od koder izhaja zlatoporočenka Marija, sta tudi tokrat želela svojo 50 letno skupno zakonsko življenje potrditi v cerkvi. Tokrat sta se Bogu za srečen zakon zahvalila v cerkvi Marijinega Rojstva v Negovi, kjer sta jima bili priči hčerka Roberta in sin Jože.

Zlati zakonski jubilej sta obeležila Marja in Jože Hel

Frančiška: Sem vesela slovenska deklica"!

Frančiška Gutman jubilejTe dni je župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Miroslav Petrovič, kot vedno, ko kakšen občan ali občanka praznuje visok življenjski jubilej, obiskal še eno svojo občanko, in sicer Frančiško Gutman v Kokolajnščaku. Skupaj s sodelavko, direktorico občinske uprave Francko Lavrenčič, ter predstavnicama Krajevnega odbora RK Sv. Jurij ob Ščavnici, Cvetko Fiala, Rozino Kraner in Olgo Žmavc, je župan slavljenki izročil darilo ter ji voščil ob 90. življenjskem jubileju. Prijazno jih je sprejel sin Jurij, ki z družino skrbi za jubilantko Frančiško Gutman.

Veliko veselja ob visokem življenjskem jubileju Frančiške Gutman

Niti mraz in megla nista ovira za obisk Miklošovega senja v središču Murske Sobote - več tisoč obiskovalcev je najbolj segalo po kuhanem vinu in kuhanim klobasam

Miklavžev sejemPoleg „Trezinega senja" (Terezijin sejem), ki vsako leto 15. oktobra poteka v središču Murske Sobote, je „Miklošovo senje" (Miklavžev sejem), ki je na sporedu vsako leto 6. decembra (sv. Nikolaj je namreč zavetnik murskosoboške župnije in mesta Murska Sobota op.p.), gotovo ena največjih družabnih in tudi etnoloških prireditev v Murski Soboti in okolici. In to se je potrdilo tudi letos, ko kakšnim tristotim sejmarjem – razstavljalcem oz. prodajalcem, ter več tisočim obiskovalcem, niti mraz in megla, ki sta pritiskala ves dan, nista mogla do živega. Tako je tradicionalno Miklošovo senje tudi tokrat privabila množice obiskovalcev, saj je Slovenska in še nekatere ulice, že od zgodnjega jutra bila polna prodajalcev in obiskovalcev.

V soboto na klobaso in

Generacija prvošolčkov iz šolskega leta 1958/59 spet v šolskih klopeh

Obletnica šole 1958-66Bila je prav vesela in prijetna tista sobota, ko so se za svoje srečanje odločili, sedaj že sami upokojenci, ki so se prvič srečali natanko pred oseminpetdesetimi leti, ko so v šolskem letu 1958/59 bili prvošolčki in prvošolke na OŠ Radgona. Od takrat so naslednjih osem let skupaj sedeli v šolskih klopeh, si nabirali znanje in izkušnje v šoli, ki je takrat bila na radgonskem gradu, ter se potem razšli, vsak za svojim ciljem, vsak za svojo prihodnostjo. To je torej bilo pred dobrega pol stoletja, poleti 1966 in zato so kar nekaj časa potekale aktivnosti, da bi se omenjena generacija v kateri je kar 66 najstnikov končalo osnovnošolsko izobraževanje spet srečala. Hodili so v dveh oddelkih, kjer sta bila razrednika Avgust Posavec in Franc Stergar.

Prvič so se srečali pred 58, razšli pa pred 50 leti...

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Dr. Anton Trstenjak

 

Dr. Anton TrstenjakRodil se je 8.1.1906 v Rodmošcih pri Gornji Radgoni v mali kmečki družini. Po končani mariborski gimnaziji je leta 1929 v Innsbrucku doktoriral iz filozofije in leta 1933 iz teologije. V Mariboru je bil leta 1931 posvečen v duhovnika. Izpopolnjeval se je v Parizu (1935 - 1937) in se specializiral v eksperimentalni psihologiji pri Gemelliju v Milanu (1941 - 1942). Služboval je kot katehet na realni gimnaziji v Mariboru (1934 - 1939), profesor na Visoki teološki šoli v Mariboru (1939 - 1940) in kot profesor filozofije in psihologije na Teološki fakulteti v Ljubljani do leta 1973 ko se je upokojil.

Predaval je tudi na podiplomski stopnji univerze v Zagrebu in na oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Bil je redni član Mednarodnega združenja za aplikativno psihologijo v Parizu, član SAZU, član Evropske akademije za znanost in umetnost v Salzburgu, predsednik in nato častni član Društva psihologov Slovenije ter član še več drugih znanstvenih organizacij doma in po svetu. Vmes je bil eno leto tudi kot gost profesor na univerzi v Montrealu in v ZDA. Za svoje strokovno delo je dobil več visokih cerkvenih, državnih in znanstvenih odlikovanj in priznanj (papežev častni prelat, Kidričeva nagrada, nagrada AVNOJ, ambasador znanosti Republike Slovenije, častni znak svobode Republike Slovenije, častni doktorat Univerze Maribor in Univerze Ljubljana).

Trstenjakova pisna bera obsega 47 izvirnih knjig v slovenščini in tujih jezikih ter čez 500 strokovnih, znanstvenih in poljudnih člankov. Njegova dela lahko razdelimo v šest skupin: psihološka, antropološka, filozofska, kulturološka, narodnostna in teološka. Na področju psihologije barv je opravil več pomembnih empiričnih raziskav in se s tem uveljavil v svetovnem merilu. Za Trstenjakovo psihologijo je značilen enciklopedični pregled na celoto psihologije svojega časa (Oris sodobne psihologije 1969, 1971; Problemi psihologije 1976), pionirsko uvajanje posameznih psiholoških vej (monografije o: versko pedagoški in pastoralni psihologiji 1941, 1946; psihologiji dela in organizacije 1951,1979; psihologiji ustvarjalnosti 1953, 1981; ekonomski 1982; ekološki 1984; psihologiji zaznavanja 1951; grafologiji 1985) in personalistična usmerjenost, saj vsa specialna psihološka vprašanja in psihološke usmeritve obravnava v okviru celotne podobe osebnega človeka, zaradi česar je vsako njegovo psihološko delo tudi že antropološko. "Posamezna specialna psihološka vprašanja in usmeritve je vedno obravnaval v okviru celostne podobe osebnega človeka", je zapisal v Enciklopediji Slovenije njegov biograf dr. Jože Ramovš.

Na vprašanje kdo ali kaj je človek je iskal odgovore v monografijah Človek bitje prihodnosti, Človek končno in neskončno bitje, v zbirki razprav Za človeka gre in v knjigi Hoja za človekom. V knjigi Skozi prizmo besede je skušal razumeti in doumeti umetniško ustvarjalnost in jezikovno izražanje. Veliko je pisal o slovenskem narodu, posebej še o značaju Slovencev v posameznih pokrajinah, ter o možnostih preživetja in napredka številčno majhnih narodov. Najpomembnejši deli s tega področja sta knjigi Misli o slovenskem človeku in O slovenskem človeku in koroški duši. V uvodni besedi h knjigi Misli o slovenskem človeku je Tone Pavček zapisal, da Trstenjak pripoveduje o slovenskem človeku z vednostjo psihologa, s pronicljivostjo misleca in z razumevanjem humanista in narodnjaka, ki je vse svoje življenje hodil za človekom, ta pa je bil predvsem in zlasti Slovenec.

Dela iz filozofske antropologije so količinsko na drugem mestu, toda kvalitativno je njegov največji prispevek ravno tukaj. Njegova pisna dela, pomoč ljudem v stiskah in pedagoško delo so odraz iskanja celostnega odgovora na večno vprašanje Kdo in kaj je človek? (monografiji 1985, 1988; izbrane razprave 1991; Hoja za človekom). Pri filozofskih delih so v ospredju nemške razprave o slovenskem filozofu in Trstenjakovem rojaku Francetu Vebru, katerega filozofiji se je posvetil že v svoji filozofski dizertaciji. Kot profesor je predaval o več vejah filozofije in ta dela so izšla po njegovi smrti v treh knjigah Izbranih del (1996, 1999). Na področju kulture je raziskoval vitre umetniškega ustvarjanja (1953), razmerja med krščanstvom in kulturo (1975) in raziskovanje besed (1989). V obširni knjigi so izšli prikazi petih velikih mislecev, ki so mu bili blizu (1992). Narodnostna dela so povezana z značajem Slovencev v posameznih pokrajinah, narodnostnimi manjšinami ter vzgibe za preživetje in napredek manjših narodov (Koroška duša 1992, Misli o slovenskem človeku 1991, Slovenska poštenost 1995).

Teološka dela obsegajo po disertacijo o univerzalistični usmerjenosti krščanstva v Apostolskih delih predvsem priložnostne članke in natis njegovih duhovnih vaj za duhovnike (1975). V delih se poleg njegove osebnosti izražata religiozna dimenzija in verovanje, ki ga ponuja tudi drugim toda ga ne vsiljuje.

Poljudnih knjig o življenski psihologiji in antropologiji je napisal 9 (Med ljudmi, Človek v ravnotežju itd.). V njih praviloma prihaja do izraza tudi religiozna dimenzija človeka, ki je Trstenjak nikoli in nikjer ni skrival in tudi ne vsiljeval. Kot izredno strpen človek je verjel, da je resničnost smiselna celota, sistem, v katerem ima vse svoje mesto in vrednost. S svojo življensko usmerjenostjo je prepoznavno obogatil miselni in duhovni svet slovenskega naroda. Za Trstenjaka so značilna tudi poljudna strokovna dela za široke plasti prebivalstva, ki so berljiva in odsevajo znanstveno-raziskovalno, pedagoško in svetovalno-terapevtsko delo.

Ob izjemni življenjski uspešnosti je Trstenjak ostal skromen in obenem plemenito aristokratski. Bil je družaben, socialno čuteč in z vedrim pogledom v prihodnost. Globok in realistični socialni čut je stalnica njegovega življenja, kot tudi odnos do domovine in slovenskega naroda, saj je v povojnih letih, ko so mu bile zožene možnosti delovanja ostal doma in zavrnil ponujeno docenturo na psihološkem inštitutu milanske univerze (1945) in redno profesuro na graški univerzi (1955). Najbolj značilno zanj je bilo, da je bil vedno zmeren, strpen, zagovornik zlate sredine in medčloveške sloge, graditelj mostov med ljudmi po motu ZA ČLOVEKA GRE.

Anton Trstenjak je umrl v Ljubljani 19.9.1996 in njegovo strokovno usmerjenost nadaljuje Inštitut Antona Trstenjaka za psihologijo, logoterapijo in antropologijo ustanovljen leta 1992. V Gornji Radgoni poleg župnišča je 18.11.1995 mariborski škof dr. Franc Kramberger blagoslovil Trstenjakov dom, ki je namenjen potrebam pastoralnega, kulturnega, znanstvenega in umetniškega delovanja župnije. Zgradba ima 800 m2 uporabnih površin. V kleti je kraj za srečevanje mladih in športne aktivnosti, v etaži so tri veroučne učilnice, v nadstropju pa večnamenska dvorana, kjer je postavljen doprsni kip dr. Antona Trstenjaka in so razstavljena njegova dela, v podstrešnih prostorih je pevska soba, arhiv, hišna kapela in prostor za knjižnico. Večino sredstev za izgradnjo in ureditev so prispevali verniki, nekaj pa je bilo pridobljenih sredstev iz občine in republike.

Nahajate se: MKR Znani ljudje Dr. Anton Trstenjak