Med srčnimi bolniki skrajnega severovzhoda države je dišalo po pečenem kostanju

Koronarci KonjiščeKoronarno društvo Radenci, ki združuje okrog 140 članic in članov (srčno – žilnih bolnikov) iz širšega območja severovzhodne Slovenije, predvsem, iz Pomurja in Slovenskih goric, s številnimi dejavnostmi, nenehno skrbi za boljše počutje članstva in sploh društva. Tako kot celo leto, se številne aktivnosti, kot so strokovna predavanja, na katerih članstvo in vse druge seznanjajo o različnih temah povezanih s srčnimi in žilnimi obolenji, delavnice, predstavitve, telovadba, vaje, izleti, hoje..., vrstijo tudi v teh jesenskih dnevih.

Koronarcem druženje veliko pomeni

Župnik ji je doma ob obhajilu podelil sveto hostijo

Terezija Kocbek - jubilejŽe nekoč, ko še ni bilo avtomobilov in drugih prevoznih sredstev, ko ljudje niso toliko hodili od hiše do hiše, saj so morali hoditi peš, so se mnogi bolj kot danes veselili obiskov. A tudi tokratnega obiska, ko so se številni pripeljali z avtomobili, se je še posebej razveselila 90 - letna slavljenka Terezija Kocbek, ki živi na Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, z ene in iz Radencev z druge strani. Ob njenem lepem življenjskem jubileju, sta jo namreč obiskali delegaciji Rdečega križa in župnijskega Karitasa, ki so ji prišli voščit za njen 90. rojstni dan, ki ga je praznovala v družbi svojih najbližjih. Delegacijo KO RK Črešnjevci - Zbigovci sta predstavljala predsednik Janko Avguštin in Dragica Vrbančič, delegacijo Karitasa pa: Cvetka Kurnik, Mira Hamler in Ana Rauter, ter radgonski župnik Franc Hozjan. Po izrečenih čestitkah in izročitvi priložnostnih daril, je župnik Hozjan slavljenko povabil k sv. obhajilu in ji podelil sv. hostijo. Šele po vseh opravljenih formalnostih, so bili vsi povabljeni k bogato obloženi mizi, ki sta jo pripravila »stara« gospodarja posesti Dragica in Franc Kocbek.

Terezija Kocbek z Orehovskega Vrha obeležila visok življenjski jubilej

Negovski gasilci ob njegovem visokem jubileju obiskali tovariša Maksa Lončariča

Maks Lončarič jubilejTe dni, ko praznuje Maks Lončarič lep okrogel jubilej – 80. rojstni dan, so ga med drugimi obiskali tudi gasilski tovariši. Na njegovem domu v Negovi, natančneje v zaselku Negovska vas, kjer živi, je prijaznega Maksa obiskala močna gasilska delegacija PGD Negova, kjer je tudi sam član že več kot 60 let, na čelu z aktualnim predsednikom Štefanom Puckom. Po opravljenih čestitkah in izročenem darilu, so obiskovalci in gostje zasedli bogato obloženo mizo, za kar sta poskrbeli hčerka Jožica in slavljenčeva žena Pepika. Potem, ko so ob napitnici »Kolko kapljic tolko let...«, nazdravili s penino, kot se za tak jubilej spodobi, je stekel prijazen pogovor s slavljencem. Ob tem so obujali tudi spomine na Maksovo prehojeno pot v gasilkah vrstah PGD Negova.

Če je nekdo član gasilske druščine več kot 60 let...

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Pečerovce) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

DödolijadaKulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, je na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 16. Dödolijado in 21. Zlata kijanco, prvič pa tudi biciklijado. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline, mnogi rekreativci pa so se podali na daljše ali krajše kolesarske potepe. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo več kot 30 ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

V praksi potrjujejo „demenci prijazno točko"

Sprehod DSO GRPodobno kot že nekaj let so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona svetovni dan Alzheimerjeve bolezni obeležili s pohodom ali sprehodom v bližnji mestni park. Že zjutraj je na enoti za stanovalce z demenco, vladalo posebno vzdušje. Po zajtrku so se namreč stanovalci ob pomoči domskega osebja uredili, oblekli, nekateri so si pripravili invalidske vozičke in »hojice« ter se že pred napovedano uro zbrali v avli doma. Kot prostovoljci so se jim pridružili še nekateri iz bivalne enote in nekaj zaposlenih ter direktor DSO, mag. Marjan Žula. Kmalu je povorka počasi krenila proti bližnjemu mestnemu parku.

Sprehod za spomin ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni

Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Dr. Anton Trstenjak

 

Dr. Anton TrstenjakRodil se je 8.1.1906 v Rodmošcih pri Gornji Radgoni v mali kmečki družini. Po končani mariborski gimnaziji je leta 1929 v Innsbrucku doktoriral iz filozofije in leta 1933 iz teologije. V Mariboru je bil leta 1931 posvečen v duhovnika. Izpopolnjeval se je v Parizu (1935 - 1937) in se specializiral v eksperimentalni psihologiji pri Gemelliju v Milanu (1941 - 1942). Služboval je kot katehet na realni gimnaziji v Mariboru (1934 - 1939), profesor na Visoki teološki šoli v Mariboru (1939 - 1940) in kot profesor filozofije in psihologije na Teološki fakulteti v Ljubljani do leta 1973 ko se je upokojil.

Predaval je tudi na podiplomski stopnji univerze v Zagrebu in na oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Bil je redni član Mednarodnega združenja za aplikativno psihologijo v Parizu, član SAZU, član Evropske akademije za znanost in umetnost v Salzburgu, predsednik in nato častni član Društva psihologov Slovenije ter član še več drugih znanstvenih organizacij doma in po svetu. Vmes je bil eno leto tudi kot gost profesor na univerzi v Montrealu in v ZDA. Za svoje strokovno delo je dobil več visokih cerkvenih, državnih in znanstvenih odlikovanj in priznanj (papežev častni prelat, Kidričeva nagrada, nagrada AVNOJ, ambasador znanosti Republike Slovenije, častni znak svobode Republike Slovenije, častni doktorat Univerze Maribor in Univerze Ljubljana).

Trstenjakova pisna bera obsega 47 izvirnih knjig v slovenščini in tujih jezikih ter čez 500 strokovnih, znanstvenih in poljudnih člankov. Njegova dela lahko razdelimo v šest skupin: psihološka, antropološka, filozofska, kulturološka, narodnostna in teološka. Na področju psihologije barv je opravil več pomembnih empiričnih raziskav in se s tem uveljavil v svetovnem merilu. Za Trstenjakovo psihologijo je značilen enciklopedični pregled na celoto psihologije svojega časa (Oris sodobne psihologije 1969, 1971; Problemi psihologije 1976), pionirsko uvajanje posameznih psiholoških vej (monografije o: versko pedagoški in pastoralni psihologiji 1941, 1946; psihologiji dela in organizacije 1951,1979; psihologiji ustvarjalnosti 1953, 1981; ekonomski 1982; ekološki 1984; psihologiji zaznavanja 1951; grafologiji 1985) in personalistična usmerjenost, saj vsa specialna psihološka vprašanja in psihološke usmeritve obravnava v okviru celotne podobe osebnega človeka, zaradi česar je vsako njegovo psihološko delo tudi že antropološko. "Posamezna specialna psihološka vprašanja in usmeritve je vedno obravnaval v okviru celostne podobe osebnega človeka", je zapisal v Enciklopediji Slovenije njegov biograf dr. Jože Ramovš.

Na vprašanje kdo ali kaj je človek je iskal odgovore v monografijah Človek bitje prihodnosti, Človek končno in neskončno bitje, v zbirki razprav Za človeka gre in v knjigi Hoja za človekom. V knjigi Skozi prizmo besede je skušal razumeti in doumeti umetniško ustvarjalnost in jezikovno izražanje. Veliko je pisal o slovenskem narodu, posebej še o značaju Slovencev v posameznih pokrajinah, ter o možnostih preživetja in napredka številčno majhnih narodov. Najpomembnejši deli s tega področja sta knjigi Misli o slovenskem človeku in O slovenskem človeku in koroški duši. V uvodni besedi h knjigi Misli o slovenskem človeku je Tone Pavček zapisal, da Trstenjak pripoveduje o slovenskem človeku z vednostjo psihologa, s pronicljivostjo misleca in z razumevanjem humanista in narodnjaka, ki je vse svoje življenje hodil za človekom, ta pa je bil predvsem in zlasti Slovenec.

Dela iz filozofske antropologije so količinsko na drugem mestu, toda kvalitativno je njegov največji prispevek ravno tukaj. Njegova pisna dela, pomoč ljudem v stiskah in pedagoško delo so odraz iskanja celostnega odgovora na večno vprašanje Kdo in kaj je človek? (monografiji 1985, 1988; izbrane razprave 1991; Hoja za človekom). Pri filozofskih delih so v ospredju nemške razprave o slovenskem filozofu in Trstenjakovem rojaku Francetu Vebru, katerega filozofiji se je posvetil že v svoji filozofski dizertaciji. Kot profesor je predaval o več vejah filozofije in ta dela so izšla po njegovi smrti v treh knjigah Izbranih del (1996, 1999). Na področju kulture je raziskoval vitre umetniškega ustvarjanja (1953), razmerja med krščanstvom in kulturo (1975) in raziskovanje besed (1989). V obširni knjigi so izšli prikazi petih velikih mislecev, ki so mu bili blizu (1992). Narodnostna dela so povezana z značajem Slovencev v posameznih pokrajinah, narodnostnimi manjšinami ter vzgibe za preživetje in napredek manjših narodov (Koroška duša 1992, Misli o slovenskem človeku 1991, Slovenska poštenost 1995).

Teološka dela obsegajo po disertacijo o univerzalistični usmerjenosti krščanstva v Apostolskih delih predvsem priložnostne članke in natis njegovih duhovnih vaj za duhovnike (1975). V delih se poleg njegove osebnosti izražata religiozna dimenzija in verovanje, ki ga ponuja tudi drugim toda ga ne vsiljuje.

Poljudnih knjig o življenski psihologiji in antropologiji je napisal 9 (Med ljudmi, Človek v ravnotežju itd.). V njih praviloma prihaja do izraza tudi religiozna dimenzija človeka, ki je Trstenjak nikoli in nikjer ni skrival in tudi ne vsiljeval. Kot izredno strpen človek je verjel, da je resničnost smiselna celota, sistem, v katerem ima vse svoje mesto in vrednost. S svojo življensko usmerjenostjo je prepoznavno obogatil miselni in duhovni svet slovenskega naroda. Za Trstenjaka so značilna tudi poljudna strokovna dela za široke plasti prebivalstva, ki so berljiva in odsevajo znanstveno-raziskovalno, pedagoško in svetovalno-terapevtsko delo.

Ob izjemni življenjski uspešnosti je Trstenjak ostal skromen in obenem plemenito aristokratski. Bil je družaben, socialno čuteč in z vedrim pogledom v prihodnost. Globok in realistični socialni čut je stalnica njegovega življenja, kot tudi odnos do domovine in slovenskega naroda, saj je v povojnih letih, ko so mu bile zožene možnosti delovanja ostal doma in zavrnil ponujeno docenturo na psihološkem inštitutu milanske univerze (1945) in redno profesuro na graški univerzi (1955). Najbolj značilno zanj je bilo, da je bil vedno zmeren, strpen, zagovornik zlate sredine in medčloveške sloge, graditelj mostov med ljudmi po motu ZA ČLOVEKA GRE.

Anton Trstenjak je umrl v Ljubljani 19.9.1996 in njegovo strokovno usmerjenost nadaljuje Inštitut Antona Trstenjaka za psihologijo, logoterapijo in antropologijo ustanovljen leta 1992. V Gornji Radgoni poleg župnišča je 18.11.1995 mariborski škof dr. Franc Kramberger blagoslovil Trstenjakov dom, ki je namenjen potrebam pastoralnega, kulturnega, znanstvenega in umetniškega delovanja župnije. Zgradba ima 800 m2 uporabnih površin. V kleti je kraj za srečevanje mladih in športne aktivnosti, v etaži so tri veroučne učilnice, v nadstropju pa večnamenska dvorana, kjer je postavljen doprsni kip dr. Antona Trstenjaka in so razstavljena njegova dela, v podstrešnih prostorih je pevska soba, arhiv, hišna kapela in prostor za knjižnico. Večino sredstev za izgradnjo in ureditev so prispevali verniki, nekaj pa je bilo pridobljenih sredstev iz občine in republike.

Nahajate se: MKR Znani ljudje Dr. Anton Trstenjak