V štirih dneh je 10 prijateljev prehodilo 172 kilometra iz dolenjske Šmarjete do prekmurske Cankove - pridružilo se jim je še šest kolesarjev

Od Dolenjske do PrekmurjaMinulo nedeljo, ko so na Cankovi potekale tradicionalne vaške igre desetih vasi iz občine Cankova in njihovih gostov, se je zaključil 4. prekmursko-dolenjski dobrodelni "pohod prijateljstva 2017". Po štirih dnevih hoje in prehojenih 172 kilometrov, od Šmarjete do Cankove, je 11 udeležencev s ponosom dejalo, da jim je uspel veliki met, kajti ni mačji kašelj po takšni vročini, kot je vladala od četrtka do nedelje (običajno jim je ob koncu posameznih etap malo ponagajal tudi dež), prehoditi takšno pot.

Pomurci so pešačili za

Počitniški dnevi v družbi prijateljev

Radgončani na morjuV TA Dvoršak iz Lomanoš so se tudi letos potrudili in pripravili odlični poletni počitniški aranžma za vse tiste, ki so želeli z avtobusnim prevozom preživeti brezskrbne skupne počitniške dneve na morju in plaži mesta Novigrad ter Istrskih Toplicah na Hrvaškem. Že vrsto let, tradicionalno prvi teden v mesecu avgustu, se v TA Dvoršak zares potrudijo in pripravijo odlično počitnikovanje na obali Novigrada in Istrskih term. Tudi letos je bilo zanimanje za to ponudbo zelo veliko.

Skupaj so preživeli poletne počitnice

Na vaških igrah v Lutvercih jih je kar 38 streljajo s fračo

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču v Lutvercih je tamkajšnji vaški odbor, minuli konec tedna, pripravil 3. vaške igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo šest ekip predvsem iz Apaške doline, a tudi njihovi prijatelji iz Šaleške doline, ter iz Benedikta. Ob tem se je v streljanju s fračo borilo kar 38 tekmovalcev, od tega 31 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire. Zanimivost je pripravila tudi 53-letna Ivanka Gregorič, ki se je v Lutverce, iz več kot 30 km oddaljenih Grabšincev, pripeljala kar s štirikolesnikom.

Domačini pred Apačami in Nasovo

Osmič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Bujta repaV okviru 22. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 8. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In nič nenavadnega ni, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat, poleg predvsem domačih ekip, drugič nastopila tudi ekipa Slovenskih novic, ki se je še drugič morala zadovoljiti z nehvaležnim 4. mestom.

Bacardi boys pred vinogradniki in upokojenci

Pri Sveti Ani se je 14 ekip pomerilo v kuhanju Štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa Avtoservis Bauman - zbrana sredstva so namenili Vrtcu Lokavec

Kisla juha Sveta AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2017, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 7. tekmovanje v kuhanju Štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, Krajevni odbor Rdečega križa Lokavec in Okrepčevalnica Šenk, ki so na tekmovanje pritegnili več kot solidnih 14 ekip, čeprav so vročina in tudi številni dogodki v okolici, odvrnili še nekatere ekipe. Kljub vsemu je alfa in omega tekmovanja Lili Uroševič bila več kot zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Petnajsta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala še veliki pisker juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo.

Avtomehaniki pred kmeti in športniki

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Žetev Spodnja ŠčavnicaJulij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času, v izjemno veliki vročini, je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 35. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil vedno dobrodošlo.

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

S srpi in kosami nad zlato klasje!

Žetev Stara GoraV tem vročem poletnem času, ko je žetev pšenice na vrhuncu in ko so se pridelovalci, mlinarji in peki uspeli dogovoriti za odkupne cene, potekajo po državi različne prireditve povezane z žetvijo in košnjo zlatega klasja. Tako je tudi na Stari Gori pri Sv. Juriju ob Ščavnici potekala tradicionalna folklorno obarvana prireditev, že 23. žetev zlatega klasa, ki jo je, ob sodelovanju PGD Stara Gora, Kmetijsko svetovalne službe Gornja Radgona in TD Sv Jurij ob Ščavnici, pripravilo Društvo podeželskih žena Sveti Jurij. Prireditev, ki sta jo povezovali humoristki Fanika in Jessika, se je odvijala ob znamenitem mlinu na veter na Stari Gori. Zbirališče tekmovalk in tekmovalcev, tam se je pozneje odvijala tudi veselica, kjer je za zabavo poskrbel ansambel Klateži, je bilo pod stoletnimi drevesi ob gasilskem domu PGD Stara Gora.

Obiskovalci uživali na 23. žetvi zlatega klasa na Stari Gori

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Anton Krempl

( 1 Ocena ) 

Anton KremplAnton Krempl je bil duhovnik, narodni buditelj, nabožni pisec ter zgodovinar. Rodil se je 29.01.1790 na Poličkem Vrhu pri Gornji Radgoni. Ljudsko šolo je obiskoval v Gornji Radgoni, gimnazijo najprej v Mariboru in nato v Gradcu, kjer je v letih 1811-1815 študiral bogoslovje. Posvečen je bil v tretjem letniku leta 1814 v Št. Andražu. Krempl, ki je v Gradcu študiral ravno v času, ko so na graškem liceju poskusno za tri leta ustanovili stolico slovenskega jezika, se je temu krogu pridružil.

Prvi profesor na stolici je bil Janez Nepomuk Primic, ki je zbral okrog sebe slovenske bogoslovce in jih navduševal za slovenski jezik. Krempl je kazal veliko vnemo za učenje materinščine in nanj je pomembno vplival tudi narodni buditelj Mihael Jaklin, njegov prvi župnik v Svetinjah pri Ljutomeru in ujec Stanka Vraza. Jaklin se je zavedal, kako pomembno je znanje materinščine pri dušnopastirskem delu, zato sta s Kremplom intenzivno vadila slovensko pisavo in izgovorjavo. Po pol leta službovanja v Svetinjah je Krempl služboval v Ormožu (1815 - 1820), na Ptuju (1820 - 1827), kjer je bil zadnji dve leti župnijski vikar in vodil pripravljalni tečaj za bodoče gimnazijce, leta 1827 je prevzel župnijo sv. Lovrenca v Slovenskih goricah, katero je popolnoma obnovil in uredil gospodarstvo, se nenehoma prerekal s kaplani, ki so odhajali eden za drugim, nato se je sprl še z dekanom in leta 1836 so ga prestavili v Malo Nedeljo.

Krempl je večinoma svojih besedil napisal v bohoričici, razen DOGODIVŠČINE, ki so nastale v gajici. To je avtor razdelil na osem poglavij (preteklikov), ki zajemajo obdobje od časa naselitve pa do cesarja Ferdinanda I. (1843), vsako poglavje pa ima še sedem podpoglavij, v katerih želi prikazati vsakdanje življenje svojih rojakov. Za novo "češko-ilirsko grafiko" ga je navdušil stari znanec Stanko Vraz, ki pa se je zavedal, da pripravljenost za sprejem novega črkopisa pomeni utrditev ilirske misli med štajerskimi Slovenci. O novi pisavi, gajici, je menil, da "je nova pisava preprosta in kaže, da se ji bo posrečilo združiti slovanske rodove v pismu". Kljub odklonilnemu stališču nekaterih, si je Krempl intenzivno prizadeval, da bi dobil češkoilirski črkopis za slovensko Štajersko uradno priznanje. Ker je bil v Mali Nedelji šolski nadzornik, je skušal navdušiti za ta črkopis tudi vrhovnega šolskega nadzornika kakor tudi nekatere druge. V šolah, ki so mu bile poverjene je uvedel ta novi črkopis z litografskimi predlogami, kasneje pa ga je hotel uvesti še v čitanke. Za promocijo novega črkopisa je Vrazu predlagal, naj bi začel izdajati list TEDNIK, ki bi objavljal jezikovne, zgodovinske, gospodarske in zdravstvene prispevke. Na ta način naj bi vzbudil ljubezen do knjig med kmečkim gospodarstvom. Vendar je Krempl moral počakati do leta 1843, ko so začele izhajati Bleiweisove Novice. Krempl s črkopisno akcijo ni izpodrival samo bohoričice, temveč tudi na vzhodnoštajerskem veliko bolj razširjeno dajnčico, ki jo je imenoval tudi kar pisni in jezikovni nesmisel.

Krempl je pisal pesmi, šolske knjige, molitvenike, pridige, njegovo najpomembnejše delo pa je prva obsežnejša zgodovina v slovenskem jeziku z naslovom Dogodivščine štajerske zemle, s Posebnim pogledom na Slovence, ki je izšla v Gradcu v oktobru leta 1844 (z letnico 1845).

Krempl je umrl 21.12.1844 v petinpetdesetem letu starosti. Najpomembnejše pa je, da se Krempl ni omejeval samo na politično zgodovinopisje, temveč je skušal prikazati tudi vsakdanje življenje svojih rojakov. Njegova dela lahko ocenimo kot rezultat romantičnega navdušenja, ki je nastal najverjetneje brez upoštevanja kritične analize in visoko jih je cenil tudi lavantinski škof Anton Martin Slomšek, ki je leta 1862 v Drobtinicah doneče opisal iskrenega Slovenca, rodoljuba gorečega Krempelna Antona in se mu zahvalil za narodno prebuditeljsko in narodno obrambno delovanje. Kremplovo delovanje pa ni ostalo brez odziva med njegovimi rojaki. Že leta 1867 so se mu oddolžili v Mali Nedelji, njegovem zadnjem kraju službovanja in mu postavili nagrobni spomenik, leta 1895 pa še spominsko ploščo z vklesanim verzom Antona Aškerca. S spominsko ploščo so se pomembnemu rojaku pred nekaj leti oddolžili tudi v rojstni vasi. Leta 1974 ob 130-letnici Kremplove smrti je Rudolf Trofenik v Münchnu ponovno izdal Dogodivščine z uvodom Antona Slodnjaka.

Nahajate se: MKR Znani ljudje Anton Krempl