Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Rodbina Spanheim

 

SpanheimSPANHEIM-i so bili srednjeveška fevdalna rodbina, ki izvira iz osrednjega Porenja. Začetnik koroške veje je bil Sigfrid, ki je do svojih prvih posesti na današnjem slovenskem ozemlju prišel s poroko z Ricardo iz rodu Sighardingov. Po izumrtju družine Eppenstein leta 1122 so Speinheimi pridobili naziv koroških vojvod, s tem pa niso pridobili tudi vse alodialne posesti Eppensteinov, ki je v večini pripadla štajerski rodbini Traungau. Šele v času vojvode Bernarda (1202 - 1256), ko se je ta poročil z Juto, hčerko češkega kralja Otokarja I., so se okrepili in uveljavili deželni primat.

 

Njihova posest na Koroškem je obsegala predvsem Dravsko dolino, kjer je Bernard med leti 1246 - 1252 ustanovil trg Celovec. Svoj vpliv so še povečali po letu 1228, ko je umrl dotedanji najpomembnejši fevdalec na Kranjskem Henrih IV. Andeški in sta se njegova brata zapletla v medsebojne spore zaradi dediščine. Položaj so utrdili še s poroko Ulrika III. Z Nežo Andeško, ki je leta 1251 dedovala vse andeške posesti na Kranjskem. Ulrik si je nadel ime dominus Carniole (gospod Kranjske). Nesoglasja med Ulrikom III. in njegovim bratom Filipom so pripeljala do podpisa dedne pogodbe leta 1268 s stricem, češkim kraljem Otokarjem II. Přemyslom, ki je leta 1269 po smrti Ulrika III. dedoval vse posesti. Filip je umrl leta 1279 in bil do takrat salzburški nadškof in oglejski patriarh.

Vsi Spanheimi so bili naklonjeni cerkvenim institucijam. Engelbert I. je leta 1091 ustanovil benediktinski samostan Št. Pavel (tu so pokopani najpomembnejši predstavniki rodbine), njegov nečak Bernard je leta 1142 ustanovil v Vetrinju edini samostan cisterijancev na Koroškem in nekaj let pozneje namenil del zemljišča ob ljubljanskem barju za ustanovitev kartuzijskega samostana v Bistri, kar je bilo uresničeno leta 1256 pod vodstvom njegovega sina Ulrika III.

Spanheimi so na ozemlju današnje Slovenije imeli več posestnih kompleksov pridobljenih v različnih obdobjih. Prve posesti so pridobili v 11. stol. in jih do leta 1106 razširili. Na Štajerskem je ozemlje verjetno obsegalo posesti med Dravogradom, Slovenj Gradcem, Mariborom, Radgono in ogrsko mejo ter Spodnje Savinjsko dolino, kjer sta se izoblikovali dve središči - Laško in Piramida v Mariboru. Po letu 1106 sta grof Bernard in žena dobila od samostana v Admontu v dosmrtni užitek območje okrog gradu Marenberg. Po Bernardovi smrti je to dedoval njegov nečak, štajerski mejni grof, Otokar III. iz rodu Traungan. Podobno so v začetku 12. stol. prišli do posesti na Kranjskem in Dolenjskem. Ljubljansko kotlino, južno od Save, so obvladovali z ljubljanskega gradu (leta 1144 se poimenuje Ulrik Ljubljanski), na dolenjskem pa je bilo središče v Kostanjevici na Krki. V vseh središčih so imeli svoje kovnice denarja in do leta 1269, ko je rodbina izumrla so bili največji zemljiški posestniki na slovenskem območju.

Nahajate se: MKR Znani ljudje Rodbina Spanheim