Pozdravil jih je tudi novi župan Roman Leljak

Gasilski veteraniTik ob izteku leta 2018 je PGD Janžev Vrh organiziral in gostil tradicionalno srečanje gasilskih veteranov in gasilskih veterank Gasilske zveze občine Radenci. Gre za tradicionalno srečanje, ki poteka vsako leto ob koncu leta in ga vsako leto gosti drugo društvo. Letošnjega tradicionalnega srečanja v gasilskem domu Janžev Vrh se je udeležila stotnija gasilskih veteranov in veterank, katere sta pozdravila Franc Bratkovič, predsednik veteranov GZ Radenci, in prvič novi župan občine Radenci, Roman Leljak. Slednji je v svojem nagovoru izpostavil pomen gasilstva in tudi pomen dela gasilskih veteranov. Predstavil je tudi nekatere naloge, ki jih namerava občina Radenci realizirati v naslednjem letu.

Stotnija gasilskih veteranov GZ Radenci na Janževem Vrhu

Zavijanje daril je lahko zabava in ohranjanje okolja

Rastišče - zavijalnicaPo izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve, je radgonska Iniciativa Rastišče, prav v času prazničnega obdarovanja, pripravila novo akcijo, tokrat z naslovom Zavijalnica - zavijanje daril na trajnostni način. V prostorih Mladinskega centra Gornja Radgona se je zbralo več deset zainteresiranih, ki se zavedajo, da lahko na najrazličnejših področjih svojega vsakdana znatno prispevamo k varovanju okolja. „V Iniciativi Rastišče si prizadevamo nuditi alternativo uveljavljenim, do narave škodljivim navadam.

Iniciativa Rastišče pripravila prikaz zavijanja daril na trajnostni način

Vesela je čestitk župana in predsednika upokojencev

Marija ŽnidaričTako kot je že vrsto let običaj v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, ko odgovorni obiskujejo in obdarijo jubilante, so tamkajšnji župan Anton Slana, ter predsednica in aktivistka KO RK Sv. Jurij ob Ščavnici, Cvetka Fiala in Rozina Kraner, obiskali in obdarili Marijo Žnidarič, ki je tik pred iztekom leta 2018 obeležila 90. življenjski jubilej. Kot nam je povedala je bila obiska nadvse vesela. Po čestitkah, izročenih darilih in zapeti Zdravljici, v kateri so sodelovali tudi hčerka Marija z življenjskim sopotnikom Darkom, in sin Franc z ženo Zdenko, je ob bogato obloženi mizi, ki jo je pripravila njena snaha Zdenka, sledil prijeten klepet in druženje. Ob kramljanju ji je lepo čestitko za jubilej prinesel še poštar, poslala pa sta ji jo predsednik in tajnica DU Sv. Jurij ob Ščavnici Marjan in Jožica Korelc.

Marija Žnidarič iz Žihlave obeležila lep življenjski jubilej, 90. rojstni dan

Potrošniki za gostilno iz Križevcev, stroka za gostilno iz Bakovcev

Zlata ponevPomurski tednik Vestnik je drugo leto zapored pripravil izbor „Zlata ponev Pomurja". Slovenske pokrajine si namreč prizadevajo, da bi izboljšale gostinsko ponudbo, ki je eden od temeljev turističnega prizadevanja naše države. In v omenjeni medijski hiši so pripravili izbor in ocenjevanje gostiln, restavracij in turističnih kmetij v regiji. Bralci Vestnika in širša javnost je z glasovnicami in oddajo glasov na spletni strani izbrala najbolj popularno gostilno v Pomurju.

Zlata ponev za gostilni Zorko in Rajh

Veliko malčkov in njihovih spremljevalcev v avli radgonskega Maximusa

Božiček MaximusPo obisku Trgovskega centra Maximus v Murski Soboti, je Božiček obiskal tudi Trgovski center Maximus v Gornji Radgoni, kjer se je trlo malčkov in njihovih spremljevalcev, tako mamic in očkov, kot dedkov in babic.

Božiček obdaril pridne radgonske otroke

Božiček je obdaril 61 otrok

Božiček IvanjciPodobno kot že četrt stoletja, sta Kulturno športno društvo (KŠD) Spodnji Ivanjci in Krajevna skupnost Spodnji Ivanjci v občini Gornja Radgona, tudi letos pripravila prireditev na kateri je Božiček obdaril otroke. Kakor vsako leto je prireditev, na kateri je letos bilo obdarjenih 61 otrok iz KS Spodnji Ivanjci, potekala v prostorih gostilne Šenekar, kjer so organizatorji pripravili tudi igrico za otroke. V igrici, ki sta jo pripravili in vodili Mojca Lukaček in Nataša Kramberger, so nastopali prav otroci iz Spodnjih Ivanjcev. Z nadvse prijetnim nastopom in petjem je skupna mladih »gledališčnikov«, navdušila obiskovalce, predvsem otroke.

V Spodnjih Ivanjcih Božiček že 25 let razveseljuje in obdaruje otroke

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Rodbina Spanheim

 

SpanheimSPANHEIM-i so bili srednjeveška fevdalna rodbina, ki izvira iz osrednjega Porenja. Začetnik koroške veje je bil Sigfrid, ki je do svojih prvih posesti na današnjem slovenskem ozemlju prišel s poroko z Ricardo iz rodu Sighardingov. Po izumrtju družine Eppenstein leta 1122 so Speinheimi pridobili naziv koroških vojvod, s tem pa niso pridobili tudi vse alodialne posesti Eppensteinov, ki je v večini pripadla štajerski rodbini Traungau. Šele v času vojvode Bernarda (1202 - 1256), ko se je ta poročil z Juto, hčerko češkega kralja Otokarja I., so se okrepili in uveljavili deželni primat.

 

Njihova posest na Koroškem je obsegala predvsem Dravsko dolino, kjer je Bernard med leti 1246 - 1252 ustanovil trg Celovec. Svoj vpliv so še povečali po letu 1228, ko je umrl dotedanji najpomembnejši fevdalec na Kranjskem Henrih IV. Andeški in sta se njegova brata zapletla v medsebojne spore zaradi dediščine. Položaj so utrdili še s poroko Ulrika III. Z Nežo Andeško, ki je leta 1251 dedovala vse andeške posesti na Kranjskem. Ulrik si je nadel ime dominus Carniole (gospod Kranjske). Nesoglasja med Ulrikom III. in njegovim bratom Filipom so pripeljala do podpisa dedne pogodbe leta 1268 s stricem, češkim kraljem Otokarjem II. Přemyslom, ki je leta 1269 po smrti Ulrika III. dedoval vse posesti. Filip je umrl leta 1279 in bil do takrat salzburški nadškof in oglejski patriarh.

Vsi Spanheimi so bili naklonjeni cerkvenim institucijam. Engelbert I. je leta 1091 ustanovil benediktinski samostan Št. Pavel (tu so pokopani najpomembnejši predstavniki rodbine), njegov nečak Bernard je leta 1142 ustanovil v Vetrinju edini samostan cisterijancev na Koroškem in nekaj let pozneje namenil del zemljišča ob ljubljanskem barju za ustanovitev kartuzijskega samostana v Bistri, kar je bilo uresničeno leta 1256 pod vodstvom njegovega sina Ulrika III.

Spanheimi so na ozemlju današnje Slovenije imeli več posestnih kompleksov pridobljenih v različnih obdobjih. Prve posesti so pridobili v 11. stol. in jih do leta 1106 razširili. Na Štajerskem je ozemlje verjetno obsegalo posesti med Dravogradom, Slovenj Gradcem, Mariborom, Radgono in ogrsko mejo ter Spodnje Savinjsko dolino, kjer sta se izoblikovali dve središči - Laško in Piramida v Mariboru. Po letu 1106 sta grof Bernard in žena dobila od samostana v Admontu v dosmrtni užitek območje okrog gradu Marenberg. Po Bernardovi smrti je to dedoval njegov nečak, štajerski mejni grof, Otokar III. iz rodu Traungan. Podobno so v začetku 12. stol. prišli do posesti na Kranjskem in Dolenjskem. Ljubljansko kotlino, južno od Save, so obvladovali z ljubljanskega gradu (leta 1144 se poimenuje Ulrik Ljubljanski), na dolenjskem pa je bilo središče v Kostanjevici na Krki. V vseh središčih so imeli svoje kovnice denarja in do leta 1269, ko je rodbina izumrla so bili največji zemljiški posestniki na slovenskem območju.

Nahajate se: MKR Znani ljudje Rodbina Spanheim