Na vaških igrah najboljši meščani!

Vaške igre MahovciPodobno kot vsako leto so pomladni in poletni konci tednov namenjeni takšnim in drugačnim družabnim prireditvam in dogodkom. In tako tudi na skrajnjem severovzhodu države ne mine vikend, da se ne bi zgodilo na desetine tovrstnih zabavnih srečanj in druženj. Med slednjimi so bile tudi 2. vaške igre, ki so potekale na Športnem centru v Mahovcih v Apaški dolini, kjer je sodelovalo šest ekip, in sicer: Turistično društvo Brod (Sladki Vrh), Turistično društvo Čemaž Apaške doline iz Podgorja, Športno turistično društvo Nasova, Vas Lutverci, ekipa Kremenčkovi iz Gornje Radgone in domača ekipa Športno-turističnega društva Mahovci iz Mahovcev, ki je zadevo tudi pripravila.

Med šestimi ekipam v Mahovcih so slavili Radgončani

Bliža se IV. Družinski festival „Mačje mesto 2018"!

Mačje mesto V organizaciji občine Radenci bo v tamkajšnjem parku od 22. do 24. junija potekal IV. Družinski festival Mačje mesto. Nastanek Mačjega mesta je navdihnil častni občan in domačin Radencev, pokojni Kajetan Kovič, ki je ustvaril najbolj znanega slovenskega mačka, mačka Murija. Tridnevni festival želi z ustvarjalnimi delavnicami, kulturnimi vsebinami, športno-rekreativnimi aktivnostmi, kulinariko in drugimi spremljevalnimi dejavnostmi postaviti Radence na turistični zemljevid družinskih festivalov.

Kovičev maček Muri je navdušil Radenčane

Med ohranjanje kulturne dediščine in ljudskih običajev gotovo sodi tudi košnja z ročno košnjo

Kosci Norički VrhGlede na to, da z nenehnim tehnološkim razvojem, čedalje bolj izginjajo različna opravila in vse tisto, česar se spominjajo predvsem starejši ljudje, je dobro, da obstajajo takšna in drugačna društva ter organizacije, ki z različnimi prireditvami ohranjajo ljudske običaje in kulturno dediščino, med katero sodi tudi košnja po starem kot so to počeli naši predniki. In s takšno „etno košnjo" koristijo tudi posamezni lastniki hribovitega terena, ki nimajo ovac ali koz, da bo „pokosile" odvečno travo.

Ročna košnja v Noričkem Vrhu

Šmarski troti iz Litije najboljši v Prekmurju

Paprikaš PolanaV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna in sedaj že jubilejna, 10. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, svinjski, kunčji, gobov, ribji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je včasih organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj z asfalta.

V Polani je desetič zadišalo po štirih (piščančji, prašičji, kunčji in gobov) vrstah paprikaša

Radijski poslušalci Snopa iz vse Slovenije so se srečali v Slovenskih Goricah

Slovo od SNOP-aNa Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, na Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec tedna potekalo zanimivo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop, v katerem je nekoč sodelovalo več kot ducat radijskih nekomercialnih postaj iz vse države. Ker je bil ob koncu lanskega leta program ukinjen, v njem so nazadnje sodelovali le še: Radio Velenje, Radio Slovenske gorice, Radio Ptuj, Radio Celje in Radio Murski val, so njegovi zvesti poslušalci pripravili slovesen pokop svojega snopa. Organizirala ga je Ana Maras-Pika iz Lenarta, ki je na srečanje povabila 48 zvestih poslušalcev snopa iz različnih krajev Slovenije. Snopu v spomin so pripravili tudi veliko »žalno«, črno obrobljeno torto z narobnim križem, ki je simbolizirala njegov grob. Kot se na »pogrebu« spodobi, je Snopu v slovo spregovoril njegov zvesti poslušalec Ludvik Kupšek iz Trbovelj.

Žalno slovo od Snopa s črno obrobo na torti

Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Rodbina Spanheim

 

SpanheimSPANHEIM-i so bili srednjeveška fevdalna rodbina, ki izvira iz osrednjega Porenja. Začetnik koroške veje je bil Sigfrid, ki je do svojih prvih posesti na današnjem slovenskem ozemlju prišel s poroko z Ricardo iz rodu Sighardingov. Po izumrtju družine Eppenstein leta 1122 so Speinheimi pridobili naziv koroških vojvod, s tem pa niso pridobili tudi vse alodialne posesti Eppensteinov, ki je v večini pripadla štajerski rodbini Traungau. Šele v času vojvode Bernarda (1202 - 1256), ko se je ta poročil z Juto, hčerko češkega kralja Otokarja I., so se okrepili in uveljavili deželni primat.

 

Njihova posest na Koroškem je obsegala predvsem Dravsko dolino, kjer je Bernard med leti 1246 - 1252 ustanovil trg Celovec. Svoj vpliv so še povečali po letu 1228, ko je umrl dotedanji najpomembnejši fevdalec na Kranjskem Henrih IV. Andeški in sta se njegova brata zapletla v medsebojne spore zaradi dediščine. Položaj so utrdili še s poroko Ulrika III. Z Nežo Andeško, ki je leta 1251 dedovala vse andeške posesti na Kranjskem. Ulrik si je nadel ime dominus Carniole (gospod Kranjske). Nesoglasja med Ulrikom III. in njegovim bratom Filipom so pripeljala do podpisa dedne pogodbe leta 1268 s stricem, češkim kraljem Otokarjem II. Přemyslom, ki je leta 1269 po smrti Ulrika III. dedoval vse posesti. Filip je umrl leta 1279 in bil do takrat salzburški nadškof in oglejski patriarh.

Vsi Spanheimi so bili naklonjeni cerkvenim institucijam. Engelbert I. je leta 1091 ustanovil benediktinski samostan Št. Pavel (tu so pokopani najpomembnejši predstavniki rodbine), njegov nečak Bernard je leta 1142 ustanovil v Vetrinju edini samostan cisterijancev na Koroškem in nekaj let pozneje namenil del zemljišča ob ljubljanskem barju za ustanovitev kartuzijskega samostana v Bistri, kar je bilo uresničeno leta 1256 pod vodstvom njegovega sina Ulrika III.

Spanheimi so na ozemlju današnje Slovenije imeli več posestnih kompleksov pridobljenih v različnih obdobjih. Prve posesti so pridobili v 11. stol. in jih do leta 1106 razširili. Na Štajerskem je ozemlje verjetno obsegalo posesti med Dravogradom, Slovenj Gradcem, Mariborom, Radgono in ogrsko mejo ter Spodnje Savinjsko dolino, kjer sta se izoblikovali dve središči - Laško in Piramida v Mariboru. Po letu 1106 sta grof Bernard in žena dobila od samostana v Admontu v dosmrtni užitek območje okrog gradu Marenberg. Po Bernardovi smrti je to dedoval njegov nečak, štajerski mejni grof, Otokar III. iz rodu Traungan. Podobno so v začetku 12. stol. prišli do posesti na Kranjskem in Dolenjskem. Ljubljansko kotlino, južno od Save, so obvladovali z ljubljanskega gradu (leta 1144 se poimenuje Ulrik Ljubljanski), na dolenjskem pa je bilo središče v Kostanjevici na Krki. V vseh središčih so imeli svoje kovnice denarja in do leta 1269, ko je rodbina izumrla so bili največji zemljiški posestniki na slovenskem območju.

Nahajate se: MKR Znani ljudje Rodbina Spanheim