Adventni venec ob 400-letni modri kavčini

Advent CerkvenjakTuristično društvo Cerkvenjak, ki predvsem skrbi za promocijo kraja in omenjene občine v Slovenskih goricah, skozi vse leto izvaja številne aktivnosti ter pripravlja takšne in drugačne dogodke in prireditve. Med njimi je gotovo najodmevnejša košnja na stari način, svoje dejavnosti pa ob koncu leta zaključijo z izdelavo in postavitvijo adventnega venca v središču Cerkvenjaka, in postavitvijo božičnih jaslic ob cerkvi Sv. Antona. Adventni venec člani društva izdelujejo pri svojem predsedniku Alojzu Zorku in tako je bilo tudi letos.

Ob Johanezovi kapeli v Cerkvenjaku so prižgali prvo svečko

Na ogled so tudi jaslice v kapniški jami

Advent pri MirjaniTudi ob letošnjem začetku adventnega časa je bilo zanimivo, veselo in prijetno v (in ob) Cvetličarni Mirjana, na gornjem grisu v Gornji Radgoni. Zadnji konec tedna v novembru so namreč, v sodelovanju z domačim vrtcem Manka Golarja, pripravili zanimive, že 17. tradicionalne adventne delavnice z izdelavo adventno-božičnih aranžmajev, spominkov in okraskov. Kot nam je povedala Mirjana Kavčič so adventne aktivnosti v cvetličarni, na dvorišču in kapniški jami potekale skozi cele dneve, le adventne delavnice so bile v popoldanskem oz. večernem času, ko so na svoje prišli otroci ter njihovi starši, dedki in babice.

Otroci so ustvarjali v adventnih delavnicah

Pripravili so prvo izmenjevalnico oblačil, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

IzmenjevalnicaPrav v času, ko se je, ne le v ZDA temveč po vsem svetu in tudi pri nas, največ govorilo o „črnem petku" ter zapravljanju in razsipništvu, se je v Mladinskem centru Gornja Radgona odvijala nadvse koristna akcija, ki jo je pripravila Iniciativa za zelene ideje „Rastišče". Šlo je za prvo izmenjevalnico oblačil v tem delu države, na katero so številni Prleki, Prekmurci, Štajerci in drugi prinesli kose oblačil, modnih dodatkov ali obutve, ki jih ne nosijo več, ter si za domov izbrali druge, katerih več ne uporablja kdo drug.

Zamenjali so oblačila in obutev

Kmečke ženske v Hiši dišečega traminca

Kmečke ženske pri SteyerjuDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga vodi Ema Škrobar, in ki deluje že 29 let, vsa leta svojega obstoja, ob koncu leta, pripravlja novoletno-božično srečanje članic društva, s katerim se jim zahvalijo za njihovo delovanje v društvu skozi vso leto. To je pravzaprav prijetno druženje, katerega se članice rade udeležujejo. In tako je bilo tudi tokrat, ko se je srečanja v znameniti Hiši dišečega traminca, na posestvu Steyer v Plitvici, udeležilo 38 članic. Prisotne je najprej pozdravila predsednica društva Ema Škrobar, ki se je članicam zahvalila za celoletno delo v društvu. Izrazila je tudi zadovoljstvo, da so se tako množično udeležile srečanja, ki je ob občnem zboru, njihovo največje srečanje in druženje.

Članice DKŽ Apače so imele novoletno srečanje pri Steyerju

Otroci (in ne le oni) bodo vse do 2. januarja 2019 prišli na svoje v SikaluZOO pri Radencih

SikaluZOOPodobno, kot že vrsto let, ob bližajočih se božično-novoletnih praznikih, bodo tudi letos na posestvu SikaluZOO, ki ga decembra preimenujejo v „Lučkolandijo" v Boračevi, dober streljaj iz središča Radencev, pripravili božične jaslice z živimi živalmi. Na površini treh hektarjev v samem živalskem vrtu družine Mitev, si bodo lahko obiskovalci, kjer so v tem času v ospredju otroci, med sprehodom ogledali edinstveno pravljično deželo z velikim številom živali, svetlobnih podobic: angelčkov, božičkov, jelenčkov, zvezdic, božičkov grad, vlakec, božičkove sani, snežinke, zvončke, veliko število lučk, darilnih paketov..., ki si jih je najlepše ogledati v temi.

Lučkolandija – pravljična dežela za otroke odpira vrata

Vrtni center Kurbus v znamenju velike adventne razstave in prazničnih lučk

Vrtni center KurbusTik ob regionalni cesti so na izhodu iz Gornje Radgone, v smeri Radencev, v Vrtnem centru Kurbus odprli že šesto veliko adventno razstavo, na kateri je božično novoletna dekoracija na ogled v soju lučk. Vstop na razstavo je brezplačen, saj je vse razstavljene artikle moč tudi kupiti. S tem v Vrtnem centru Kurbus prodajnemu prostoru vdihnejo nove vsebine, obiskovalcem pa ponudijo številne ideje za krasitev doma ter poskrbijo, da pozabijo na skrbi in začutijo čarobnost adventnega časa.

Zaživela je „Zimska pravljica

Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Rodbina Herberstein

( 1 Ocena ) 

HerbersteinHERBERSTEIN - plemiška rodbina, ki je bila na Štajerskem izpričana že v 12. stol., na sedanjem slovenskem ozemlju pa v 15. stol. Zadnji potomci so iz Slovenije odšli po 2. svetovni vojni. Razvejana rodbina je imela v lasti ali zakupu številne dominije in posestva na Koroškem, Štajerskem in Kranjskem. V Istri - Lupoglav (1409 - 1531), Vipava (1470 - sredine 16. stol.), Hrastovec pri Lenartu (1482 - 1802, 1916 - 1945), gospostvo Schachenturm (1516 - vsaj 1573),gospostva Medija pri Izlakih, Podsreda, Veržej in Ormož (v drugi polovici 16.stol. - začetka 17. stol.), v 17. stol. gospostvo Slivnica, Muretinci, Dornava, Vurberg, v 18. stol. grad Radgona in od leta 1873 ptujski grad.

 

Posamezni člani so opravljali številne pomembne deželne funkcije; na Štajerskem so bili predvsem deželni glavarji in deželni oskrbniki. V času reformacije so se pridružili, kot velika večina drugih plemiških družin, protestantizmu in Jurij IV. (1501 - 1560) je bil med odborniki, ki so leta 1541 v Pragi od cesarja Friderika zahtevali svobodo vere. Jurij (1529 - 1586), lastnik Hrastovca, je bil v veliko oporo protestantizmu zaradi svojih pomembnih služb (1571 - 1574 štajerski deželni oskrbnik, 1580 - 1584 deželni glavar). Volben Viljem (1554 - 1619) je dal na svojem posestvu Betnava prostor za protestantsko pokopališče, hišo za pastorja in šolo, bogoslužje se je opravljalo na gradu in leta 1590 je dal na pokopališču zgraditi protestantsko molilnico.

V času protireformacije so prestopili v katoliško vero in naprej opravljali pomembne funkcije. Karel Janez Herberstein (1719 - 1787), sin Janeza Ernesta (1671 - 1746) lastnika Hrastovca in med leti 1703 - 1728 štajerskega deželnega oskrbnika, je bil med leti 1769 -1772 pomožni, med 1772 - 1787 pa redni ljubljanski škof.

Bil je privrženec reformiranega katolicizma s primesmi janzenizma in jožefinizma. Leta 1773 je Japlju naložil prevod Svetega pisma (1784 - 1802) in bogoslužnih knjig. Prizadeval si je za obnovo klera in dušnega pastirstva ter je svoje reformne poglede izpovedoval v pastirskih pismih duhovnikom, v vsakoletnih navodilih bogoslužnega koledarja in dekretih škofovskih sinod. Leta 1782 je v pastirskem pismu priznal vladarju pravico posega v notranje zadeve cerkve in zagovarjal versko toleranco, kar ga je leta 1785 stalo imenovanja za ljubljanskega nadškofa, ki ga ni hotela potrditi rimska kurija, dokler ne bi preklical svojih zmot. Spor, ki je zaradi tega nastal med Dunajem in Rimom, se je končal šele z njegovo smrtjo.

Med leti 1782 - 1785 je pri Jožefu II. izposloval novo razmejitev župnij in med leti 1785 - 1788 tudi škofijskih mej, ki so se sedaj pokrivale z deželnimi mejami. Anton Janez Nepomuk (1725 -1774) je bil od leta 1760 škof v Trstu. Žiga Herberstein (1486 - 1566) je bil diplomat in zgodovinar, ki se je najprej šolal doma v Vipavi, v Krki na Koroškem in na dunajski univerzi, kjer je leta 1502 dosegel bakalavreat. Sodeloval je v vojnah proti Madžarom in Benečanom ter se tudi odlikoval. Od leta 1514 je bil v cesarski službi (Maksimiljan I., Karl V., Ferdinand I.) kot diplomat (znanje jezikov in telesna vzdržljivost) in potoval na Dansko, v Švico, Španijo, na Češko, Madžarsko, Poljsko in celo dvakrat v Rusijo ter bil tudi na turškem dvoru v Budimu.

O potovanjih v Rusijo je leta 1549 napisal knjigo, v kateri je opisal ruske razmere in zgodovino. Ostala potovanja je opisal v avtobiografiji (1855), ki vsebuje tudi portrete odličnih osebnosti, zemljevide in druge zanimivosti ter opise. Za njegovo delovanje so značilne humanistične poteze in izjave o slovenstvu, ki so vplivale na narodno zavest slovenskih protestantov, zlasti A. Bohoriča. Bil je med najpomembnejšimi našimi osebnostmi tedanjega časa.

Nahajate se: MKR Znani ljudje Rodbina Herberstein