Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Rodbina Herberstein

( 1 Ocena ) 

HerbersteinHERBERSTEIN - plemiška rodbina, ki je bila na Štajerskem izpričana že v 12. stol., na sedanjem slovenskem ozemlju pa v 15. stol. Zadnji potomci so iz Slovenije odšli po 2. svetovni vojni. Razvejana rodbina je imela v lasti ali zakupu številne dominije in posestva na Koroškem, Štajerskem in Kranjskem. V Istri - Lupoglav (1409 - 1531), Vipava (1470 - sredine 16. stol.), Hrastovec pri Lenartu (1482 - 1802, 1916 - 1945), gospostvo Schachenturm (1516 - vsaj 1573),gospostva Medija pri Izlakih, Podsreda, Veržej in Ormož (v drugi polovici 16.stol. - začetka 17. stol.), v 17. stol. gospostvo Slivnica, Muretinci, Dornava, Vurberg, v 18. stol. grad Radgona in od leta 1873 ptujski grad.

 

Posamezni člani so opravljali številne pomembne deželne funkcije; na Štajerskem so bili predvsem deželni glavarji in deželni oskrbniki. V času reformacije so se pridružili, kot velika večina drugih plemiških družin, protestantizmu in Jurij IV. (1501 - 1560) je bil med odborniki, ki so leta 1541 v Pragi od cesarja Friderika zahtevali svobodo vere. Jurij (1529 - 1586), lastnik Hrastovca, je bil v veliko oporo protestantizmu zaradi svojih pomembnih služb (1571 - 1574 štajerski deželni oskrbnik, 1580 - 1584 deželni glavar). Volben Viljem (1554 - 1619) je dal na svojem posestvu Betnava prostor za protestantsko pokopališče, hišo za pastorja in šolo, bogoslužje se je opravljalo na gradu in leta 1590 je dal na pokopališču zgraditi protestantsko molilnico.

V času protireformacije so prestopili v katoliško vero in naprej opravljali pomembne funkcije. Karel Janez Herberstein (1719 - 1787), sin Janeza Ernesta (1671 - 1746) lastnika Hrastovca in med leti 1703 - 1728 štajerskega deželnega oskrbnika, je bil med leti 1769 -1772 pomožni, med 1772 - 1787 pa redni ljubljanski škof.

Bil je privrženec reformiranega katolicizma s primesmi janzenizma in jožefinizma. Leta 1773 je Japlju naložil prevod Svetega pisma (1784 - 1802) in bogoslužnih knjig. Prizadeval si je za obnovo klera in dušnega pastirstva ter je svoje reformne poglede izpovedoval v pastirskih pismih duhovnikom, v vsakoletnih navodilih bogoslužnega koledarja in dekretih škofovskih sinod. Leta 1782 je v pastirskem pismu priznal vladarju pravico posega v notranje zadeve cerkve in zagovarjal versko toleranco, kar ga je leta 1785 stalo imenovanja za ljubljanskega nadškofa, ki ga ni hotela potrditi rimska kurija, dokler ne bi preklical svojih zmot. Spor, ki je zaradi tega nastal med Dunajem in Rimom, se je končal šele z njegovo smrtjo.

Med leti 1782 - 1785 je pri Jožefu II. izposloval novo razmejitev župnij in med leti 1785 - 1788 tudi škofijskih mej, ki so se sedaj pokrivale z deželnimi mejami. Anton Janez Nepomuk (1725 -1774) je bil od leta 1760 škof v Trstu. Žiga Herberstein (1486 - 1566) je bil diplomat in zgodovinar, ki se je najprej šolal doma v Vipavi, v Krki na Koroškem in na dunajski univerzi, kjer je leta 1502 dosegel bakalavreat. Sodeloval je v vojnah proti Madžarom in Benečanom ter se tudi odlikoval. Od leta 1514 je bil v cesarski službi (Maksimiljan I., Karl V., Ferdinand I.) kot diplomat (znanje jezikov in telesna vzdržljivost) in potoval na Dansko, v Švico, Španijo, na Češko, Madžarsko, Poljsko in celo dvakrat v Rusijo ter bil tudi na turškem dvoru v Budimu.

O potovanjih v Rusijo je leta 1549 napisal knjigo, v kateri je opisal ruske razmere in zgodovino. Ostala potovanja je opisal v avtobiografiji (1855), ki vsebuje tudi portrete odličnih osebnosti, zemljevide in druge zanimivosti ter opise. Za njegovo delovanje so značilne humanistične poteze in izjave o slovenstvu, ki so vplivale na narodno zavest slovenskih protestantov, zlasti A. Bohoriča. Bil je med najpomembnejšimi našimi osebnostmi tedanjega časa.

Nahajate se: MKR Znani ljudje Rodbina Herberstein